Alžirske ženske v svojih sobanah

Zgodovinarka, pisateljica, pesnica, dramatičarka, filmarka in prevajalka Assia Djebar (1936–2015) se je rodila kot Fatima-Zohra Imalayène v alžirskem Cherchellu (eni od številnih antičnih Cezarej v Sredozemlju). V preko pol stoletja literarnega delovanja je ustvarila obsežen in raznovrsten opus, s katerim se uvršča med najvplivnejša severnoafriška literarna imena. 

 

NA ZALOGI
50 kos
20,00 €

Veliko se je ukvarjala z vprašanji jezika (alžirska jezikovna realnost obsega berberščino, narečno in klasično arabščino, francoščino), zgodovine in spomina, vselej prek arheologije zamolčanih in utišanih ženskih glasov, njihovih zgodb in izkušenj. 

V izhodišču knjige Alžirske ženske v svojih sobanah (1980) se zastavlja vprašanje, kakšno je mesto žensk v alžirskem povojnem oziroma poosamosvojitvenem družbenem in političnem redu.

Po mojem obstaja le en način, da se arabske ženske rešijo vseh blokad: govoriti je treba, brez prestanka govoriti o preteklosti in sedanjosti, se pogovarjati med seboj v vseh ginecejih, tistih tradicionalnih in tistih blokovskih. Se pogovarjati in gledati. Gledati ven, pokukati preko zidov zaporov! 

20,00 €
Alžirske ženske v svojih sobanah

Zgodovinarka, pisateljica, pesnica, dramatičarka, filmarka in prevajalka Assia Djebar (1936–2015) se je rodila kot Fatima-Zohra Imalayène v alžirskem Cherchellu (eni od številnih antičnih Cezarej v Sredozemlju). V preko pol stoletja literarnega delovanja je ustvarila obsežen in raznovrsten opus, s katerim se uvršča med najvplivnejša severnoafriška literarna imena. 

 

20,00 €
Avtor: Assia Djebar
EAN koda: 9789617017342
Leto izdaje: 2018
Št. strani: 198
Širina (mm): 136
Višina (mm): 230
Debelina (mm): 14
Teža: 308 g
Vezava: Mehka

Kategorija produkta

Veliko se je ukvarjala z vprašanji jezika (alžirska jezikovna realnost obsega berberščino, narečno in klasično arabščino, francoščino), zgodovine in spomina, vselej prek arheologije zamolčanih in utišanih ženskih glasov, njihovih zgodb in izkušenj. 

V izhodišču knjige Alžirske ženske v svojih sobanah (1980) se zastavlja vprašanje, kakšno je mesto žensk v alžirskem povojnem oziroma poosamosvojitvenem družbenem in političnem redu.

Po mojem obstaja le en način, da se arabske ženske rešijo vseh blokad: govoriti je treba, brez prestanka govoriti o preteklosti in sedanjosti, se pogovarjati med seboj v vseh ginecejih, tistih tradicionalnih in tistih blokovskih. Se pogovarjati in gledati. Gledati ven, pokukati preko zidov zaporov! 

Prikaži celoten opis
Napišite vaše lastno mnenje
Komentirajo lahko samo registrirani uporabniki. Prosimo, da se prijavite, oziroma se registrirate
Slava Yurthev Copyright