Čupa, prvo slovensko plovilo, in drevaki

Na podlagi etimoloških podatkov in etnoloških ter zgodovinskih raziskav avtorju uspe v tej knjigi vzpostaviti vez med plemenov t. i. južnih Slovanov, v tem primeru Slovencev, in delom severnih Slovanov oziroma tistih plemen, ki so naselila področje ob jezeru Iljmenj. Spodbudo za vzpostavitev te vezi je kap. Lisjaku dal podatek, da v ruskem rajonu Vologde, blizu mesta Novgorod ob Baltskem morju, plovilo iz enega kosa lesa (drevak ali deblak) imenujejo čupus; ta beseda pa ni nikjer drugje prisotna na slovanskem ozemlju. Na osnovi teh podatkov avtor ponuja svoj prispevek k vprašanju etnogeneze Slovencev, in sicer enotni izvor Slovencev, ki so naselili severno obalo Jadranskega morja, in tistega plemena, ki je osnoval mesto Slovensk ob jezeru Iljmenj, na temeljih katerega so zgradili mesto Novgorod. Avtor v knjigi noče postaviti dokončnih trditev, a spodbuditi nadaljnje raziskovanje o najstarejši zgodovini Slovencev. Pri tem pa se avtor loteva tudi problema ozaveščanja slovenske zgodovinske prisotnosti ob Jadranu, kot poudarja zgodovinar dr. Stane Granda v predgovoru h knjigi.

Ob tem prispevku k vprašanju etnogeneze Slovencev kap. Lisjak ponuja tudi vpogled v razvoj drevakov po svetu in pri južnih Slovanih, zaustavi se pri arheoloških najdbah na Slovenskem, predvsem na področju Ljubljanskega barja, in predstavi razvoj in rabo drevaka čupe na obalah Tržaškega zaliva. V zaključnih straneh knjige avtor poda še nekaj zanimivih pričevanj o čupi v literaturi in glasbi ter zapiše nekaj zgodb o čupi v naši bližnji preteklosti.