Pesmi

Gre za misli, ki se lepo prilegajo lirskim izpovedim Marije Kostnapfel, subtilne, nekonvencionalne in nadarjene tržaške pesnice, o kateri pa do danes malokdo ve kaj več, saj je svoje pesmi prejkone zastirala pred  tujimi pogledi in jim le poredkoma dopustila, da bi prišle na dan, v roke bralcev in literarnokritiških peres.

To njeno zadržanje je tiste redke ljubitelje poezije, ki jim je v zadnjem času izročila v branje svoje pesmi, presenetilo, če ne osupnilo, saj jim je bilo že na prvi pogled jasno, da gre za zrelo, nekoliko enigmatično, labirintsko zahtevno pesniško izpoved, večkrta zreducirano na bistvo. Za pesmi, ki se odlikujejo po svojem neizumetničenme in pristnem, a nikakor ne lahkotnem izpovedovanju.

Tudi njen jezik je izrazito oseben, saj izstopa iz privajenih besednih klišejev, je jezik posebne pomenske gostote in hkrati jezik nepredvidenega. Iz spremne besede Marije Pirjevec

O AVTORICI

Marija Kostnapfel se je rodila v Trstu leta 1959. Po diplomi iz slovenščine na Fakulteti za tuje jezike Univerze v Vidmu se je zaposlila kot profesorica slovenščine in zgodovine na Trgovskem tehniškem zavodu Žige Zoisa v Gorici. Več let je tudi poučevala slovenski jezik na Pedagoški fakulteti tržaške univerze.

Objavljala je predvsem poezijo (v revijah Sodobnosti, Zaliv, Nova revija, Mladika) in strokovne zapise iz slovenske književnosti (diplomsko nalogo o Francetu Balantiču so prevedli v nemščino in je bila objavljena pri založbi Rudolfa Trofenika v Münchnu, v reviji Münchener Zeitschrift fur Balkankunde je objavila članek o še nepoznanem pismu F. M. Appendinija Matii Čopu). Živi na tržaškem Krasu z možem in dvema otrokoma.