Tiha hiša

V ribiški vasici blizu Istanbula se pripravlja družinsko srečanje. Fatma, devetdesetletna vdova lokalnega zdravnika, kot vsako poletje pričakuje obisk svojih vnukov. Razlog za odsotnost srednje generacije je v genu nenadne smrti, ki ga ima celoten klan in zaradi katerega ima Fatma v oskrbi tri grobove na vaškem pokopališču. Pripovedniki se iz poglavja v poglavje menjavajo – včasih je to velika matrona, drugič spet služabnik, dva od vnukov ali Hasan.

Knjiga je zgoščena, prekipevajoča od premislekov o zgodovini, religiji, spominu, razredni delitvi in politiki. Bralec odpotuje v obmorski turški kraj, kjer spozna čudaško družino in njene sosede, za katere je videti, da živijo na več mestih hkrati: v sedanjosti in preteklosti, v zgodovini, v vsakodnevni stvarnosti in v lastnih svetovih, ki zmorejo biti prostrani in boleče omejeni.