Zlati holokavst

Robert N. Proctor je profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v ZDA. Je avtor številnih nagrajenih knjig, poleg tega pa je tudi sodelavec Ameriške akademije znanosti in umetnosti. S knjigo Zlati holokavst (v slovenščini izhaja avtorsko prirejena izdaja skoraj 800-stranske monografije z istim naslovom), je Proctor potem, ko je s svojo raziskovalno ekipo pregledal več milijonov dokumentov, napisal najbolj dosledno in celovito knjigo o notranjem delovanju tobačne industrije ter kot prvi iz te stroke na sodišču tudi pričal proti njej. Ta v zadnjih desetletjih ni izbirala sredstev in tehnologije za svoj ultimativni cilj: zasvojiti čim več uporabnikov in jih s tem spremeniti v svoje nenehne potrošnike ter orodje za lastni dobiček, pri tem pa kar se da spretno otopiti javnost zdravstvenih ugotovitev o škodljivosti kajenja.

»Zlati holokavst je najpomembnejša knjiga o kajenju v zad­njih petdesetih letih. Proctorjeva unikatna mešanica strokovnega pristopa, privlačnega branja, duhovitosti in širšega družbenega razumevanja prinaša zgodbo, ki se ne ustraši nobenih tabujev, njen rezultat pa so zaključki, ki jih ne more prezreti nobena vlada. Knjiga, ki bo vplivala na zgodovino javnega zdravja.«
– Profesor Mike Daube, predsednik avstralskega sveta za zdravje in proti kajenju

V Sloveniji v letu 2016 poteka nov krog usklajevanja protitobačnih ukrepov z direktivami Evropske unije, saj za posledicami kajenja v Sloveniji vsako leto umre vsaj 3.600 ljudi, kar cigarete postavlja za najbolj smrtonosno zasvojenost pri nas. Pri tem velja izpostaviti, da protitobačni zakon izpred nekaj let ni dal pričakovanih učinkov v smislu bistvenega zmanjševanja kajenja.

Za razliko od drugih knjig s področja prikaza posledic kajenja, ki obravnavajo vlogo tobačne industrije bolj od daleč in z nevtralne perspektive, Zlati holokavst – zaradi poznavanja internih dokumentov tobačne industrije – razgali njene »poslovne« strategije s ciljem ohranitve dobička za vsako ceno. Tobačna industrija je z vsemi sredstvi želela preprečiti izid knjige, saj so v sodnih postopkih – avtor je nastopal kot priča žrtev tobačne industrije na sodiščih – med drugim zahtevali tudi zaplembo rokopisa.

Zlati holokavst je poučna knjiga, ki ima v sodobni potrošniški družbi univerzalni pomen. Nekatere njene metode so povzele tudi druge industrije, denimo z ustvarjanjem dvoma pri podnebnih spremembah, povečanim zasvojljivosti svojih izdelkov in namernim zavajanjem potrošnikov.

Knjiga je prejela prestižni nagradi:
- leta 2014 v ZDA Rachel Carson Prize Society for Social Studies of Science: posebna nagrada za knjige z največjim političnim in družbenim pomenom,
- leta 2015 v Franciji Prix Prescrire: za najboljšo knjigo s področja javnega zdravja.

Robert N. Proctor v knjigi Zlati holokavst natančno opiše razvoj tobačne industrije ter vse njene metode, kot so širjenje dvoma in ustvarjanje nevednosti v zvezi s kajenjem, prodajanje cigaret prek umetnosti in športa, prevare s filtri, ventilacijo, izmerjenimi vrednostmi nikotina in katrana, ustvarjanje navidezno manjše škodljivosti ter stalno povečevanje zasvojljivosti cigaret. Vse to so bile razvojne stopnje, s katerimi je prišlo do izjemno široke uporabe tega škod­ljivega izdelka, pravzaprav edinega, ki vas ubije, če ga uporabljate v skladu z navodili.

»Globalno zdravje bo večni dolžnik Robertu Proctorju.« 

– Allan M. Brandt, avtor knjige Sto­letje cigarete (The Cigarette Century)

»Mogočna obsodba najsmrtonosnejše industrije na svetu.«
– John R. Seffrin, predsednik ameriškega združenja za boj proti raku