Nekaj o nas kot živalih

Pri Šerpi smo že dolgo nazaj brali Baker (2004), pred leti pa tudi izbor iz do tedaj objavljenih knjig V zraku so šumi (2012). Tonetova poetika je v vseh teh letih postajala vse bolj prepoznavna in takorekoč ponarodela, vsaj v tistem delu življa na slovenskih tleh, ki spremlja ali vsaj bere sodobno slovensko poezijo. Pred dvema letoma je za knjigo Dihaj dobil potrditev v kar dveh pesniških nagradah (Veronikini in Jenkovi).

Tone tudi v novi knjigi ostaja zvest samemu sebi in svoji značilni govorici lepega in spretnega pogovornega idioma, ki beleži konkretne reči in zapisuje imena bližnjih, »brez zadrege se vtika v vse mogoče«; si zastavlja vprašanja in je naravnana na iskanja, ki iščejo z vsemi čutili; a še vedno primarno s pogledom in pa s tipom (dotikom). Prva Tonetova zbirka je nosila naslov Blues zamaha in blues je glasbena oblika, ki zaznamuje tudi najnovejšo knjigo. Seveda, blues je telesno razpoloženje. Kljub temu, da bi za pesem, ki jo že toliko časa piše Tone Škrjanec, lahko uporabili besedno zvezo 'stara pesem', nas ta vedno znova navduši s svežimi poudarki in z domiselnim ubiranjem bluesovske lestvice, ki nam zveni znano, a hkrati drugače, izvirno in samosvoje. Nekateri pesniki z leti ne postanejo nujno modrejši, čeprav se jim zdi, da morajo s svojo poezijo slediti naravnemu redu minevanja časa in se nevarno približajo moraliziranju ali resentimentu. Za Toneta to ne velja. Kljub temu da z leti postaja modrejši, ni zaradi tega ni nič bolj pridigarski. Ostaja skromen in ne domišlja si, da je človek (v mestu) kaj več od živali (sredi narave), ki išče in mora iskati svobodo. Močno orožje pesnikove osvoboditve je samoironija.

ta pesem

ta pesem je trmasta žival,
to je živalsko trmasta zadeva,
tale pesem oblizuje prepovedane dele telesa,
tale pesem hrani vsakovrstne živali,
ta pesem ni novopuritanska,
brez zadrege se vtika v vse mogoče,
rada se naslaja in ogovarja vse tiste,
ki se ji zdijo slastni in greha vredni,
tale pesem nima moralnih predsodkov,
ponosno pokaže, kaj ima,
in se z veseljem dotika in objema in drgne
ob zamolčano,
tale pesem ima težave s tipkanjem,
ne gre ji tek na daljše proge,
spodrsava po svežem snegu,
tale pesem rada govori z jezikom,
ki velja za nizkega in neprimernega,
pa je samo vlažen in spreten in lep,
ta pesem je za ljubljenje in elegantno
pozibavanje med hojo,
ta pesem ni hrana.