Stres, kuga sodobnega časa

Knjiga Stres, kuga sodobnega časa znane slovenske novinarke Maje Megla je nastala po avtoričini dveletni bolezni, ko je za svoje nerazumljive bolezenske simptome iskala pojasnila in rešitve tako v nevroznanosti in medicini kot tudi v komplementarnih, holističnih in alternativnih zdravilnih sistemih.

24,90 €
24,90 €
Stres, kuga sodobnega časa

Knjiga Stres, kuga sodobnega časa znane slovenske novinarke Maje Megla je nastala po avtoričini dveletni bolezni, ko je za svoje nerazumljive bolezenske simptome iskala pojasnila in rešitve tako v nevroznanosti in medicini kot tudi v komplementarnih, holističnih in alternativnih zdravilnih sistemih.

24,90 €
EAN koda: 9789619434253
Teža: 474.0000
Avtor: Maja Megla
Založba: Chiara
Leto izdaje: 2018
Št. strani: 345
Širina (mm): 160
Višina (mm): 230
Debelina (mm): 26
Vezava: Mehka

Zakaj čutimo bolečino kot pri zlomu, če zloma ni? Kaj se takrat dogaja v možganih? Kako se spopasti z bolečinskim sindromom? Zakaj se telo sesede v izčrpanost in si ne odpočije več? Kaj takrat storiti? Zakaj telo hromi neprestana srčna aritmija, če je srčna mišica povsem zdrava? Je življenja za tem, ko se nam zaradi stresa, pretresa ali travme zrušijo kemični procesi v možganih, konec, ker je škoda nepopravljiva? Se je mogoče prenoviti? Je mogoče ponovno zaživeti? Kako se iz porušenega zdravja prebiti nazaj v življenje?

Knjiga Stres, kuga sodobnega časa je nastala po avtoričini dveletni bolezni, ko je za svoje nerazumljive bolezenske simptome iskala pojasnila in rešitve tako v nevroznanosti in medicini kot tudi v komplementarnih, holističnih in alternativnih zdravilnih sistemih.

V njej je združila najnovejše znanstvene raziskave, predavanja in zapise nevroznanstvenikov, nevrobiologov, psihologov, nutricistov, sociologov in zdravnikov, vsebino pa večkratno preverjala na spletnih straneh ameriških in britanskih zdravstvenih in raziskovalnih ustanov, kot so klinika Mayo, Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), Johns Hopkins Medicine, Univerzitetni klinični center Maryland, Medicinska fakulteta na univerzi Harvard, Ameriška nacionalna knjižnica za medicino (US National Library of Medicine), ameriški laboratorij Berkeley, Kalifornijski tehnološki inštitut idr. ter jih dopolnila z znanstvenimi predavanji na odmevnih in priljubljenih konferencah TED.

V knjigi spregovori o stresorjih (tistih, ki si jih povzročamo sami in takšnih, ki nastajajo zaradi naših odnosov v družbi in njenih vrednot), o možganih in njihovi povezanosti s črevesjem, o serotoninski dieti (za hujšanje in zoper depresijo), o raznovrstnih oblikah samo­pomoči (prehrana, diete, zelišča in prehranski dodatki) ter preizkušenih tehnikah za fizično in psihično regeneracijo.

Serotoninska dieta je nastala na podlagi večdesetletnih raziskav na MIT, ki so prinesle pionirska odkritja. Steber raziskav je dr. Richard Wurtman, profesor za nevroznanost na MIT ter profesor nevrofarmakologije na Harvardu. Njegove laboratorijske raziskave so pripeljale do 1000 znanstvenih študij in 200 patentov (!).V njih se je izdatno posvetil nevrotransmiterjem (acetoklinu, dopaminu, serotoninu, idr.), ki so prenašalci sporočil med možganskimi celicami. Trideset let raziskav na MIT je pokazalo, da je serotonin tesno povezan s prehranskimi (debelost) in razpoloženjskimi (depresija) motnjami, pa tudi s sezonsko depresijo in krizo ob prenehanju kajenja. Izdelali so serotoninsko dieto, ki je v njihovih laboratorijih raziskana in klinično potrjena.

Bo le dieta dovolj? Najverjetneje ne.

Stres je kot cunami. Za sabo pusti opustošenje. Znanost ugotavlja:

- Stres pobija možganske celice in krči možgane, uničuje kromosome, kemija v možganih pa je v kroničnem stresu podobna tisti, ki jo vidite na slikah klinično depresivnih ljudi.
- Telo v stresu izklaplja vse sisteme, ki niso bistveni za preživetje (rast, razmnoževanje, prehranjevanje in tudi imunski sistem!). Ker uničuje imunski sistem, smo dovzetni za bolezni.
- Če se počutimo ogrožene, se arterije razširijo, zato srčna mišica ne dobi dovolj krvi, to pa lahko privede do srčnega infarkta.
- Stres povzroča razjede v želodcu in krči hipokampus, predel možganov, ki je zadolžen za učenje in spomin.
- Stres pa ne uničuje samo možganov. V telesu imamo še en organ, ki ga prekrivajo enake živčne celice (nevroni) kot možgane – črevesje. Zdravniki nevrogastroenterologije črevesju pravijo »drugi možgani«.
- Število nevronov v črevesju je enako kot v glavi mačke! Ti »drugi možgani« v črevesju sicer ne znajo misliti, a so s »prvimi možgani« v glavi interaktivno povezani. Ko se zruši eden, za seboj potegne drugega.
- V črevesju nastaja 80 odstotkov imunskega sistema in če ga stres oslabi, odpre vrata boleznim.
- V črevesju se tvori tudi 80 odstotkov serotonina (»hormona sreče«), katerega pomanjkanje povzroči depresijo. Vnetja črevesja recimo ameriške klinike zdravijo z antidepresivi.

Kako si pomagati? Zahodna, alopatska medicina zdravi telo, zdravljenje zgolj telesa pa pogosto ne zadošča, zato v potrebi po celostnem, holističnem pristopu nastaja siva lisa, tržna praznina, polna nezanesljivih informacij, obilja metod in nasprotujočih si sistemov. Tudi marsikaj od tega, kar je bila v medicini še pred leti doktrina (recimo nevroni se ne obnavljajo), sodobna nevroznanost postavlja na glavo ter v raziskovanju možganov prečka meje znanega.

Znanost pritrjuje: v prizadevanjih za ozdravitev ali regeneracijo se ne moremo osredotočiti le na enega od svojih delov, denimo na telo, čustev ali duhovne dimenzije našega bitja pa odmisliti. Smo kompleksna fizično-psihično-duhovno-energetska kvantna telesa.

Prikaži celoten opis
Napišite vaše lastno mnenje
Komentirajo lahko samo registrirani uporabniki. Prosimo, da se prijavite, oziroma se registrirate
Slava Yurthev Copyright