Tesnoba vplivanja

Ta knjiga ponuja teorijo pesništva tako, da opisuje pesniški vpliv oziroma da pripoveduje zgodbo o znotrajpesniških razmerjih. Eden izmed ciljev omenjene teorije je korektiven: deidealizirati naša doslednja mnenja o tem, kako pesnik pomaga oblikovati drugega. Prav tako je popravljena še druga namera, namreč poskus ponuditi poetiko, ki bo spodbudila ustreznejše praktično razpravljanje o pesništvu. Zgodovina pesništva, kakor hoče dokazati ta knjiga, je neločljiva od pesiškega vpliva, saj jo močni pesniki ustvarjajo tako, da napačno berejo drug drugega in si s tem izbojujejo svoj domišljijski prostor.Neizogibna poglavitna naloga pričujoče knjige je predstaviti kritiški pogled enega bralca tako v kontekstu literarne vede in pesništva njegove generacije, katere zdajšnje krize ga seveda najbolj prizadevajo, a tudi v kontekstu njegove tesnobe vplivanja. v sodobnih pesmih, lahko prepoznamo moč, ki se bojuje zoper smrt poezije, a vidimo tudi izčrpanost zapoznelcev. Teorija pesništva, ki se ponuja kot stroga pesem in se zanaša na afinizem, apoftegmo in na povsem osebni, pa čeprav popolnoma tradicionalni mitski vzorec, lahko presojamo in razumemo kot razpravo. Vse kar ptinaša pričujoča knjiga - parabole, definicije, raziskave revizionističnih razmerij kot obrambnih mehanizmov - hoče biti del enotne meditacije o melanholiji kreativnega uma in njegovega obupnega vztrajanja, da bi si ohranil prvenstvo.Harold Bloom se je rodil leta 1930 v New Yorku. Diplomiral je na univerzi Cornell in doktoriral na Yaleu leta 1955. Odtlej je tam profesor, od leta 1988 pa poučuje tudi na univerzi v New Yorku. Čeprav je na Yaleu delovala ameriška dekonstrukcijska šola, se Bloom od nje distancira. Napisal je več kot dvajset knjig ter na stotine članov, razprav in spremnih besed, uredil je tudi več zbornikov. Je verjetno tisti ameriški literarni teoretik, ki je najbolj znan v širši javnosti. Velik odmev in razburjenje je povzročil s knjigo Zahodni kanon (1994), v zadnjih letih pa se ukvarja skoraj izključno z vrhom kanona - Shakespearom.'Tesnoba vplivanja' (1973) je verjetno najbolj znano delo iz Bloomovega obširnega opusa. Knjiga ni napisana po pravilih akademije ("znanstvene") literarne teorije, temveč se mora bralec prebiti skozi avtorjev gosti, mestoma že kar "poetični" slog in se bolj intuitivno kot racionalno dokopati do temeljnih postavk njegove teorije. V tetralogiji, katere jedro je prav Tesnoba vplivanja, sestavljajo pa jo še Mapa mimobranja (1975), Kabala in literarna veda (1975) ter Pesništvo in potlačitev (1976), je razvil pesništva kot nenehnega boja za preživetje pesniških naslednikov, ki si prizadevajo izraziti svojo pesniško moč v "konkurenci" s predhodniki. Moderni (porazsvetljenski) pesnik se mora soočati z bremenom tisočletne pesniške in širše literarne tradicije ter si izoblikovati prostor za svojo lastno kreativnost. Navsezadnje se izkaže, da je položaj modernega pesnika pravzaprav metafora za eksistencialni položaj modernega človeka nasploh - ta je po Bloomu vržen v svet in si mora v njem najti možnost svobode.