Uho in senca

Nada Kavčič, rojena 1991 v Ljubljani, je magistrirala iz španskega jezika in primerjalne književnosti. Svoje pesmi je v zadnjih desetih letih objavljala v različnih revijah (Mentor, Otočje, zbornik Mladih rim, Apokalipsa, Literatura). V okviru Male ignorirane knjige je izšel tudi njen demo z naslovom Zamolklina. Letos pa je pri MGLC izšla obsežna knjiga njenih prevodov pesmi Alejandre Pizarnik. Trenutno živi v španski Valenciji. Uho in senca je njen pesniški prvenec.

NA ZALOGI
5 kos
15,00 €

V pesniškem prvencu Uho in senca Nade Kavčič se srečamo s pesniško govorico, ki je skrajno občutljiva in tiha, hkrati pa neuničljiva in prodorna. Postavlja nas pred svet, ki rani in ki je sam razrušen v rano, in pred tujost do tega sveta, do bližine drugega, pred tujost sebe do sebe. Pesnica zato sprejme za svojega prostor izgnanstva, onkraj vsake povezanosti; prav tam pa je tudi dom pesniškega jezika: kraj skrajne odprtosti in neizogibne, neizprosne svobode. Temeljno vprašanje torej je, kako vzdržati prhutanje kot ptica v steni sluha, kako vzdržati petje v ognju med ruševinami do te mere, da to ni več vprašanje, temveč le še odgovor.’ (Laura Repovš)

novo_primus
15,00 €
Uho in senca

Nada Kavčič, rojena 1991 v Ljubljani, je magistrirala iz španskega jezika in primerjalne književnosti. Svoje pesmi je v zadnjih desetih letih objavljala v različnih revijah (Mentor, Otočje, zbornik Mladih rim, Apokalipsa, Literatura). V okviru Male ignorirane knjige je izšel tudi njen demo z naslovom Zamolklina. Letos pa je pri MGLC izšla obsežna knjiga njenih prevodov pesmi Alejandre Pizarnik. Trenutno živi v španski Valenciji. Uho in senca je njen pesniški prvenec.

15,00 €
Založba: LUD Šerpa
Avtor: Nada Kavčič
EAN koda: 9789616699723
Leto izdaje: 2019
Št. strani: 55
Širina (mm): 135
Višina (mm): 190
Debelina (mm): 6
Teža: 104 g
Vezava: Mehka

Kategorija produkta

V pesniškem prvencu Uho in senca Nade Kavčič se srečamo s pesniško govorico, ki je skrajno občutljiva in tiha, hkrati pa neuničljiva in prodorna. Postavlja nas pred svet, ki rani in ki je sam razrušen v rano, in pred tujost do tega sveta, do bližine drugega, pred tujost sebe do sebe. Pesnica zato sprejme za svojega prostor izgnanstva, onkraj vsake povezanosti; prav tam pa je tudi dom pesniškega jezika: kraj skrajne odprtosti in neizogibne, neizprosne svobode. Temeljno vprašanje torej je, kako vzdržati prhutanje kot ptica v steni sluha, kako vzdržati petje v ognju med ruševinami do te mere, da to ni več vprašanje, temveč le še odgovor.’ (Laura Repovš)

Prikaži celoten opis
Napišite vaše lastno mnenje
Komentirajo lahko samo registrirani uporabniki. Prosimo, da se prijavite, oziroma se registrirate
Slava Yurthev Copyright