Kako prepustiti večerjo sovražniku ali zdravilna moč nočnega posta.

Kako prepustiti večerjo sovražniku ali zdravilna moč nočnega posta.

Maria Ana Kolman
10.1.2019

Stara ljudska modrost pravi: »Zajtrk pojej sam, kosilo razdeli s prijateljem, večerjo pa pusti
sovražniku!«
Ta stara modrost pravzaprav svetuje nočni post, ki ga nekateri znanstveniki danes razlagajo
kot vir zdravja in vitalnosti.
Dnevni post je težka preizkušnja in je v bistvu stres za organizem. Medtem ko mnogi trdijo,
kako zelo zdravilen je, pa znanost dokazuje, da temu le ni tako. V času dnevnega posta skorja
nadledvičnih žlez sintetizira odvečno količino hormona kortizola, ki do neke mere zavira
imunski sistem (blokira levkocite), povzroča osteoporozo, slabi mišice in moti delovanje
možganov in povzroča zamaščenost. Med dnevnim postom razpadajo predvsem beljakovine,
še posebej beljakovine v mišicah in imunskih celicah.
Zdravilen pa je nočni post. Ponoči endokrini žlezi hipofiza in epifiza ali češarika, ki se
nahajata na spodnji strani velikih možganov, izločata hormona mladosti in rasti -
somatotropin in melatonin. Med nočnim postom razpada maščoba, zato je nočni post preprost
način hujšanja. Nekateri strokovnjaki menijo, da je pozna večerja vzrok za vrsto sodobnih
bolezni od zamaščenosti do raka. Zelo škodljivo deluje predvsem na endokrini sistem. Narava
je delovanje fizioloških funkcij zasnovala tako, da podnevi telo črpa energijo iz
ogljikovodikov, ponoči pa iz maščobnih zalog. Zato podnevi trebušna slinavka ali pankreas
izloča hormon inzulin, ki pomaga pri izgorevanju ogljikovodikov in vzdrževanju maščobe, ki
je shranjena v maščobnih zalogah. Ponoči pa endokrina žleza hipofiza izloča hormon rasti, ki
omogoča izgorevanje maščob.
V evoluciji je telo razvilo in ohranilo instinkt, ki mu omogoča obstoj: gospodarno porabo
svojih maščobnih rezerv. Pri pozni večerji se izloča veliko inzulina, ki navidezno sporoča
hipofizi, da je hrana vstopila v telo in da zato ponoči ni potrebe po trošenju maščobnih zalog.
Zato se hipofiza naravna na dnevni režim in ne izloča mnogo hormona rasti. Posledica je
pospešeno staranje. Hormon rasti je namreč hormon mladosti, ki ga hipofiza v mladosti izloča
velike količine, po 35. letu pa vse manj in tudi zato se človek prične starati. Pozna večerja s
tem, da zmanjšuje izločanje hormona rasti, silovito pospešuje proces staranja organizma.
Druga endokrina okvara, ki se zgodi zaradi pozne večerje, je odvečno nočno izločanje
inzulina. Pozna večerja namreč povzroči povečano aktivnost trebušne slinavke, kar povzroča
pospešeno sintezo inzulina. Znano je, da je pretirano izločanje inzulina glavni dejavnik, ki
vpliva na nastanek večine sodobnih kroničnih bolezni: arterioskleroze in posledično infarkta
ter možganske kapi, povišanega pritiska, maligne tvorbe, sladkorno bolezen, osteoporozo,
različna vnetja (gastritis, enteritis, kolitis, pankreatitis, hepatitis, artritis, dermatitis),
avtoimune bolezni (revmatoidni artritis, tiroiditis, sklerodermija, sistemska kožna
tuberkoloza, sistemski lupus itd.), alergije in bronhialno astmo. Odvečni inzulin, kot kažejo
klinične študije, povzroča tudi psihične bolezni (depresije, psihoze) in celo bolezni odvisnosti.
Pri otrocih odvečni inzulin povzroča neskončne prehlade in respiratorne bolezni,
disbakteriozo, bolezni želodčno-črevesnega trakta, alergije, sindrom omejene zbranosti
pogosto skupaj s hipeaktivnostjo.

Ruski zdravnik imunolog dr. Zinovij Petrovič Belij je v svoji knjigi z naslovom »Kako
prepustiti večerjo sovražniku ali zdravilna moč nočnega posta« prepričljivo opisal dogajanje v
organizmu v času nočnega posta in podal priporočilo »Ne jejte po 16.uri!« - kot zdravilo za
vse zgoraj naštete bolezni.


Maria Ana Kolman
10.1.2019

Slava Yurthev Copyright