Etični obrat v literarni vedi

V konkretni praksi je politika vselej poskus pridobiti moč in oblast nad drugimi; to je tudi značilnost političnega diskurza. Pri etiki je to drugače. Tu ne gre za zavladanje drugemu, temveč za spoštovanje drugega. Glede tega se etični diskurz – ne le v literarni vedi – bistveno loči od političnega. Etičnega pristopa k literaturi ne smemo uporabljati kot krinko za politični (ali kak drug) pristop, kar je sicer danes precej aktualna težnja, ki je prispevala k razvidenitvi pojma etičnega kritištva, pa celo pojmov etika in etično nasploh.

29,00 €
novo_primus
29,00 €
Etični obrat v literarni vedi

V konkretni praksi je politika vselej poskus pridobiti moč in oblast nad drugimi; to je tudi značilnost političnega diskurza. Pri etiki je to drugače. Tu ne gre za zavladanje drugemu, temveč za spoštovanje drugega. Glede tega se etični diskurz – ne le v literarni vedi – bistveno loči od političnega. Etičnega pristopa k literaturi ne smemo uporabljati kot krinko za politični (ali kak drug) pristop, kar je sicer danes precej aktualna težnja, ki je prispevala k razvidenitvi pojma etičnega kritištva, pa celo pojmov etika in etično nasploh.

29,00 €
Avtor: Tomo Virk
EAN koda: 9789617017298
Leto izdaje: 2018
Št. strani: 362
Širina (mm): 140
Višina (mm): 205
Debelina (mm): 27
Teža (g): 560.0000
Vezava: Trda

Kategorija produkta

Virkova knjiga je prva slovenska monografija na temo literature in etike. Poglobljeno in kritično obravnava razmerje med obojim pri nekaterih najopaznejših sodobnih filozofih in literarnih teoretikih, kot so E. Levinas, J. Derrida, A. MacIntyre, M. Nussbaum, W. Booth, J. Phelan, J. Hillis Miller, P. de Man, G. Spivak idr. Virk analizira njihov prispevek k tako imenovanemu »etičnemu obratu«, hkrati opozarja tudi na meje in slepe pege, kot se mu kažejo ob tem ali onem avtorju. Za dekonstrukcijske pristope se tako izkaže, da razumejo etiko preveč arbitrarno in abstraktno formalistično: predvsem kot (retorični) učinek teksta ali kot splošno logično strukturo, etiko ob tem včasih (neetično) izenačujejo z dekonstrukcijsko metodo branja. Poglavitne slabosti klasičnih humanističnih pristopov pa so po Virku neutemeljeno »amalgamiranje« etike in estetike. Od tod sporno prevrednotenje umetniške vrednosti kanoniziranih literarnih del, pogosti zdrsi v moralizem in – ta slabost velja zlasti za naratološke pristope – jalova prizadevanja za vzpostavitev »etične naratologije«. Virkov Etični obrat v literarni vedi je neizprosno kritičen do pomanjkanja avtorefleksije v etični literarni vedi (lahko pa sklepamo, da tudi na splošno). To je tudi glavna intenca knjige: za etično literarno vedo biti to, kar ji po avtorjevem mnenju manjka – njena (avto)refleksija.

Prikaži celoten opis
Napišite vaše lastno mnenje
Komentirajo lahko samo registrirani uporabniki. Prosimo, da se prijavite, oziroma se registrirate
Slava Yurthev Copyright