Kritičarka na drevesu

Pod drobnogled jemlje nekaj deset romanov različnih avtorjev, generacij in estetskih usmeritev od Alojza Rebule, Florjana Lipuša, Draga Jančarja, Emila Filipčiča, Milana Kleča, Franja Frančiča, Andreja Moroviča, Maje Haderlap, Brine Svit, Štefana Kardoša pa do Mojce Kumerdej, Andreja E. Skubica, Tadeja Goloba, Katarine Marinčič, Aleša Čara, Dušana Šarotarja, Sebastijana Preglja, Jasmina B. Freliha, Davorina Lenka, Veronike Simoniti in drugih. Kritike Tine Vrščaj so napisane v živahnem slogu in z jasno izraženimi vrednostnimi sodbami. Občasno so dvignile kar nekaj prahu, saj brez zavor nasprotujejo tako imenovanemu splošnemu mnenju ali celo polemizirajo z žargonom aktualne literaturpolitične korektnosti. Poleg tega so na slovensko kritiško sceno prinesle odločno besedo, ki, pa naj se z njo strinjamo ali ne, ob presoji aktualne vrednosti obravnavanega dela išče tudi njegovo presežno estetsko in etično moč.

Tina Vrščaj (1987) je literarna kritičarka, pisateljica in prevajalka. Diplomirala je iz angleškega jezika in primerjalne književnosti. Objavila je romana Zataknjena v pomladi (2010) in Odradek (2012), zbirko zgodb Plašč (2016) in pravljico Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata (2017). Prevedla je knjige Jezusovo otroštvo J. M. Coetzeeja (2012), Ekonomija želje Daniela Bella jr. (2016) in Novi in izbrani eseji Denise Levertov (2019). Njena zbirka Plašč je bila nominirana za nagrado Mira, esej Srečno pospravljeni pa je prejel nagrado revije Sodobnost za najboljši esej leta 2019.