Loterija in druge zgodbe

Shirley Jackson (1916–1965) velja za mojstrico ameriške kratke proze. Ko je leta 1948 v New Yorkerju izšla njena zgodba Loterija, je v ameriški bralski javnosti odjeknila prava eksplozija. Uredništvo revije je zasulo na stotine pisem bralcev, ki so zahtevali pojasnila in preklicevali naročnino, avtorici pa celo grozili s smrtjo. Ogorčenost bralcev je spremljalo navdušenje kritikov in že dve leti pozneje se je zgodba znašla v berilih za ameriške šolarje, kjer kot obvezno čtivo ostaja še danes. Kritiška recepcija je avtoričin opus umestila med naslednike tradicije ameriške gotike, ki se je uveljavila z deli Nathaniela Hawthorna, Hermana Melvilla in Henryja Jamesa v 19. stoletju. V jedru njene proze tli suspenz, ki izvira iz odsotnosti vsega odvečnega, iz virtuozne rabe tihosti, ki najstrašnejšega ne izreka, da se v prostranosti tišine še bolj bujno razrašča.