Dnevnik druge zime

Zapisovalec Valjarevićevega melanholičnega dneviškega romana je osamljeni rekonvalescent, ki v skladu s svojim trenutnim zdravstvenim stanjem zelo asketsko in brez izbranih retoričnih sredstev opisuje svoj zimski vsakdan. Njegova ponovna postavitev na lastne noge ima številne odkrite in skrite konotacije, saj začne misliti, čutiti in živeti na zelo drugačen, nov način, daleč od tistega, ki ga je bil vajen.

Med svojimi previdnimi in počasnimi sprehodi po rodnem Beogradu opazi marsikaj, kar ostane begajočim očem skrito, v nasprotju s sodobno urbano prakso pa ga razveseljujejo majhne stvari, kot je pristanek ptiča pred njegovim stanovanjskim oknom ali droben napredek v dolžini redne zdravilne sprehajalne poti.

Poleg dnevniške kronike štirih mesecev je avtor v knjigo vključil še trideset pesmi, ki so nastale v zgodnejši fazi zapisovalčevega okrevanja in so nekakšna poetična analiza različnih odtenkov beline bolnišničnega okolja.

Branje Valjarevićevih knjig je kot terapija, po kateri se z njegovimi osrednjimi liki zbližamo veliko bolj, kot bi na prvih straneh utegnili pričakovati. (Urban Vovk)

O avtorju

Srđan Valjarević (1967, Beograd) je eden najbolj priljubljenih, branih in prevajanih sodobnih srbskih avtorjev. V slovenščino sta že prevedena avtorjeva pesniška zbirka Joe Frazier in 49 (+24) pesmi (LUD Šerpa, 2015) in v številne jezike prevedeni roman Como (CZ, 2009, v izvirniku 2006).

Le leto pred to Valjarevićevo kultno klasiko je izšel njegov roman Dnevnik druge zime. Zanj je avtor prejel nagrado Biljane Jovanović. Zadnja leta za tednik Nedeljnik piše redne kolumne Fritz in Dobrila, ki so sčasoma prešle oziroma prerasle v štiriknjižni roman v nadaljevanjih. Maja letos je s tem »projektom« končal, tako da se lahko ljubitelji njegovega pisanja upravičeno nadejamo skorajšnjega izida njegovega dolgo in težko pričakovanega naslednjega romana.