Opus Gay

Cerkev že leta javno obsoja istospolnost. Po drugi strani pa trdi, da ni prav diskriminirati gejev in lejzbik, po krščansko sprejema in spodbuja pogovore o tej temi in se sprašuje, ali imajo verni geji svoje mesto v Cerkvi. Navidezno sprejemanje je pogosto le površinsko. Očitno pa je, da cerkvena hierarhija pošilja dvojno sporočilo: istospolnost je dopuščena le na osebni ravni, uradno pa nesprejemljiva.

To je šolski primer, ki nakazuje, kakšen odnos ima »Cerkev prepovedi« do svojega ljudstva in evangelija. Opus gay je knjiga, ki raziskuje in dokumentira prepad med osebnim in uradnim: pripoveduje o licemerstvu, ki se je ugnezdilo v izjave uradnih cerkvenih organov in izraža mnenje vernih homoseksualcev, ki bi kljub vsemu radi ostali del Cerkve. Pripoveduje težke in protislovne zgodbe mnogih istospolnih duhovnikov in redovnic, ukvarja pa se tudi s kontroverzno temo pedofilije, ki se ji, ko govorimo o spolni morali v Cerkvi, ne da več izogniti.

Predvsem pa ne moremo mimo nedavnih zgodb iz črnih kronik, ki dokazujejo, da je omenjeni problem hud in da je število pedofilov znotraj duhovništva nezanemarljivo. Dokumentirana in natančna razprava, ki analizira trenutno enega najbolj prečih vprašanj, začne svojo pot pri Svetem pismu, se sprehodi preko cerkvenega prava in konča pri vneti sodobni razpravi na to tako zanimivo temo.

Obravnavane teme:

- Katoliška cerkev in istospolnost: odnos, ki ga je potrebno razvozlati.

- Pogled katoliške cerkve na katoliško spolno moralo.

- Zgodbe drugače srečnih družin.

- Primerjava Svetega pisma, cerkvene tradicije in cerkvenega nauka.

- Psihoterapije skozi katoliški in laični pogled.

- Homofobija v Vatikanu in zunaj njega.

- Ali imajo verni geji svoje mesto v cerkvi?