To se ne pove

Avtorico v zbirki to se ne pove še vedno zanima, kako je z jezikom, kako gibljiv in nikoli zaključen je v resnici. Kaj vse se z njim lahko zgodi/zgradi. 

Zapisani fragmenti oblikujejo tisto, kar je v mislih že sestavljeno, a zadržano, ker je občutljivo. 

Napisano/izrečeno se poškoduje in je ranjeno, ker je izpostavljeno svetlobi. Na začetku je tema, in kar vanjo posveti, pride od zunaj. V to se ne pove se govori tisto, kar je strah biti povedano, a naj se vseeno pove. Da se s tem, ko je izrečeno, nasloni na nekaj večjega, da seže nekam čez in se potem prizemlji.

Ana Pepelnik (1979) je pesnica in prevajalka. Njena prva pesniška zbirka Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo je izšla leta 2007, sledile so še Utrip oranžnih luči na semaforjih, Cela večnost, Pod vtisom, Tehno in Treš. 

Prevaja poezijo večinoma ameriških pesnic in pesnikov (Beckman, Zapruder, Rohrer, Clement, Plath, Tate, Bishop, Stevens, Whitman). Nominirana je bila za najboljši prvenec, za Veronikino in Jenkovo nagrado.