V hiši med hribi straši

Pripoveduje o dogodkih v naslovni hiši med hribi, kamor se s skupino pomočnikov odpravi doktor John Montague, antropolog in raziskovalec nadnaravnih pojavov, da bi preučil domnevne paranormalne motnje v njej. Premišljena dramaturgija jezikovno sočnih in duhovitih dialogov med naivnim
doktorjem in njegovimi pomočniki, zavrto in zasanjano Eleanor, lahkoživo in dovzetno Theodoro ter nastopaškim Lukom, bodočim dedičem hiše, bralcu hitro razkrije, da bo leglo groze v romanu predvsem psiha njegovih junakov. Tako celo na tragičnem koncu romana ostane nejasno, ali so bile pri dogodkih v hiši kdaj vpletene nadnaravne sile. Resnična groza se v prozi Shirley Jackson namreč vselej razrašča v notranjosti, zavesti oseb.

Shirley Jackson (1916-1965) velja za mojstrico ameriške grozljive proze. Je avtorica šestih romanov in več zbirk kratkih zgodb. Pozornost ameriške bralske javnosti je prvič pritegnila leta 1948, ko je v reviji New Yorker izšla njena kratka zgodba Loterija. Uredništvo revije je tedaj zasulo na stotine pisem bralcev, ki so se obregali ob zgodbo, avtorici pa celo grozili s smrtjo. Ogorčenost bralcev je spremljalo navdušenje kritikov in že dve leti pozneje se je zgodba znašla v berilih za ameriške šolarje, kjer kot obvezno čtivo ostaja še danes. V slovenščini je izšla v zbirki Loterija in druge
zgodbe (LUD Literatura, 2018). Njen roman V hiši med hribi straši (1959) velja za enega najvplivnejših grozljivih romanov v 20. stoletju. Svoj dolg njeni prozi so med drugim priznali Stephen King, Neil Gaiman in Sarah Waters.