11 snovi, ki bi jih farmacevtska industrija najraje prepovedala

Že desetletja gredo vedno bolj v pozabo mnoge naravne, stroškovno učinkovite in pogosto neverjetno učinkovite snovi. Ne zato, ker bi bile neučinkovite, ampak zato, ker se ne prilegajo sistemu, katerega zaznamujejo patenti, dobiček in nadzor.

Knjiga 11 snovi si ogleduje zakulisje sodobne medicine – kjer se srečujejo ekonomski interesi, regulacija in raziskave. Uvaja enajst snovi, ki so že leta predmet polemik: od preizkušenih naravnih snovi do sodobnih načel delovanja, ki lahko bistveno spremenijo naše razumevanje zdravja.

V knjigi najdemo odgovore na vprašanja: 

• Zakaj nekatere terapije ne pridejo v ospredje? 
• Kdo odloča o tem, kaj velja za »učinkovito« in kaj ne? 
• In kakšno vlogo imamo mi pri tem? 

Knjiga ni obtožnica, temveč povabilo. Povabilo, da medicino znova razumemo tako, kot je v svojem bistvu vedno bila in ostaja: iskanje resnice – ne dobička.

Vsako poglavje osvetljuje snov, ki se je znašla med prepovedjo in ponovnim odkritjem. Ne zato, da bi te snovi poveličevali, temveč zato, da se povedo njihove zgodbe – in razkrijejo mehanizmi, zaradi katerih se znanje o zdravljenju izgublja.

Iz vsebine:

• Česa se boji farmacevtska industrija
• Filozof medicine – prof. Harald Walach
• Prva snov: Alge – moč morja
• Druga snov: Amigdalin – grenko jedro
• Tretja snov: Boraks – pozabljeni mineral
• Četrta snov: CDL – majhen plin, velika zgodba
• Peta snov: DMSO – tihi posrednik
• Šesta snov: Hidroksiklorokin – staro zdravilo v novi luči
• Sedma snov: Ivermektin – od sredstva proti zajedavcem do vsestranske učinkovine
• Osma snov: Peptidi – jezik celic
• Deveta snov: Strofantin – pozabljeno zdravilo za srce
• Deseta snov: Vodikov peroksid – molekula kisika
• Enajsta snov: Zeolit – mineralni čistilec telesa
• Ali je farmacevt le še podaljšana roka farmacevtske industrije?
• Sklepna beseda – vrnitev k svobodi medicine