Ali se smem – dotakniti sebe?

Pesmi ne ponujajo hitrih rešitev ali vsesplošnih odgovorov, temveč vabijo k razmisleku o sebi in čutenju sebe. Vabijo v telo. Vabijo k dovoljenju – dotakniti se sebe.

Zbirka v ospredje postavlja žensko, njeno čutenje in ženski glas, ki se giblje med “jaz” in “ti” ter bralko nagovarja kot močno in iskreno sogovornico. Namesto klasičnih t. i. močnih literarnih likov je v ospredje postavljen odnos – do sebe, do telesa, do naših ran, do našega upanja in hrepenenja, do drugih, in predvsem do naše notranje moči – skozi realne prizore, dotik, dih in iskrene zgodbe žensk. Pesmi delujejo kot ogledalo in vabijo, da se nas nežno dotaknejo. 

Knjiga je primarno namenjena ženskam vseh starosti, ki iščejo nežno, a hkrati močno, sporočilno, iskreno in jasno poezijo o telesu, osebnih mejah in doživljanju našega notranjega sveta. Zbirka pesmi je primerna tudi za bralke in bralce sodobne poezije ter tudi za vse tiste, ki poezije sicer ne berejo pogosto, saj so pesmi dostopne, sporočilne, življenjske in predvsem berljive. 

Zbirka je primerna tudi kot dragoceno darilo prijateljici, sestri, mami ali sodelavki.

Je povabilo k upočasnitvi, k nežnosti(m) in k pogumu, da znova zaslišimo in začutimo – sebe. Pesmi bralko nenehno vabijo, da se vrne k sebi – v stik, ki ne išče popolnosti, temveč ljubečo prisotnost. Glavno povabilo zbirke pa je predvsem, da se kot ženske zopet upamo dotakniti sebe – s pozornostjo, z besedo, z dotikom. Da zopet najdemo pot do sebe in si upamo spregovoriti o svoji – resnici in ranljivosti. Če iščete poezijo, ki je čutna, dostopna, iskrena in resnična, je ta zbirka namenjena vam.

Skrb zase ni drago razkošje. Je osebna odločitev. Dovoljenje, da si priznamo težko, pretežko breme v življenju in vsaj za hip odložimo nevidni nahrbtnik, ki ga nosimo na ramenih. Naj bo ta pesniška zbirka povabilo. Tebi. Meni. Povabilo k nežnosti. Sočutju. Pogumu. Povabilo k dovoljenju, da se (morda spet) dotaknemo sebe – s pozornostjo, z besedo, z dotikom. Naj bodo pesmi drobni opomniki, ki nas spomnijo, da nismo same. Nikoli.

sebi naproti

in sem šla.
sebi naproti
vsak dan –
malo po malo.

O avtorici:
Petra Lagoja je magistrirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 2020 je na družbenih omrežjih začela deliti svoja razmišljanja o materinstvu, vlogi žensk v družbi, skrbi zase in duševnem zdravju. Trenutno je specializantka integrativne in relacijske transakcijske analize. Pisanje o notranjem doživljanju žensk jo je leta 2022 vodilo k izdaji avtorskih kart Sebi naproti: skrb zase in iskreno popotovanje – k sebi. Leta 2024 je izdala tudi karte za otroke Moj čarobni notranji svet: odkrivam sebe in druge, namenjene spodbujanju in krepitvi čustvene pismenosti. V pesniškem prvencu ali se smem dotakniti sebe? s pozornostjo. z besedo. z dotikom. s spoštovanjem do človekovega notranjega sveta ubeseduje teme duševnega zdravja, osebnih meja in pristne skrbi zase. Bralke in bralce nagovarja k telesnemu občutenju, pozornosti in iskreni besedi. Njeno ustvarjanje odpira v družbi pogosto spregledane teme ter spodbuja postopno in radovedno spoznavanje sebe – brez vnaprej predpisanih obrazcev. Svoj čas najraje preživlja z družino in prijatelji, ob dobri glasbi in iskrenih zgodbah.