Antigona na Slovenskem

Knjiga obravnava mit o Antigoni v slovenski kulturi ter njegov širši – zlasti književni in filozofski – kontekst. Najprej zariše izvore tega mita v antiki in se interpretativno loti nekaterih najpomembnejših razsežnosti Sofoklove Antigone. Sledi tematizacija recepcije antigonskega mita v obdobju francoske revolucije, v katerem se je moderno razumevanje Antigone tesno prepletlo s temami revolucionarnega nasilja, državljanske vojne in sprave. 

Na področju literature avtor prikaže razvoj slovenske kritiške recepcije Sofoklove Antigone od konca 19. do konca 20. stoletja, pa tudi izvirne upodobitve njenih motivov, ki doživijo razcvet v času po drugi svetovni vojni. V posebnem poglavju obravnava najznamenitejšo slovensko literarno variacijo antigonskega mita, Antigono (1960) Dominika Smoleta, s posebnim poudarkom na njeni izvirnosti, pa tudi zgodovinskem in ideološkem ozadju. Na področju filozofije največ – ponekod tudi polemične – pozornosti posveti Tinetu Hribarju in njegovi odmevni interpretaciji Sofoklove Antigone, ki je ponudila filozofski okvir spravnemu projektu v času slovenske demokratizacije. Zadnje poglavje prinaša kritično analizo Trojnega življenja Antigone (2015), prvega dramskega dela Slavoja Žižka, ki ga Kocijančič uvrsti v širši kontekst Žižkovega filozofskega opusa in drugih dramskih predelav mita o Antigoni.