Derviš

»Svoboda in suženjstvo – oboje zna biti prekletstvo, če se uživa v izvorni obliki.«
– Idriz Selimović

Derviš Idriza Selimovića je roman, v katerem Sarajevo ni le prizorišče dogajanja, temveč prostor, kjer se prepletajo vera, oblast, identiteta in človeški dvom.

Derviš Davud živi v sarajevski tekiji, dokler ga srečanje z Veroniko Mazowietzky ne privede v hišo njenega moža, avstrijskega generala Rudolfa Mazowietzkyja. General trpi za skrivnostnimi napadi, Davudova pomoč pa ga postopoma potegne v svet, kjer se zdravljenje prepleta z vizijami, notranjimi glasovi in skušnjavami.

Med vero in telesom

Ko Davud ostane v generalovi hiši, se začne meja med duhovnim in telesnim nevarno raztapljati. Njegova vera je postavljena pred preizkušnjo, notranji glasovi postajajo vse glasnejši, odnosi z ljudmi okoli njega pa odpirajo vprašanja, ki se jim ni mogoče izogniti.

Roman raziskuje človeka v trenutku, ko njegove gotovosti začnejo razpadati. Kaj ostane od vere, ko vanjo vstopi dvom? Kaj pomeni svoboda v času okupacije? In koliko lahko posameznik ostane zvest sebi, ko ga obkrožajo oblast, pripadnost, skušnjava in strah?

Sarajevo med vero in oblastjo

Dogajanje je umeščeno v Sarajevo v času osmansko-avstrijskih napetosti. Mesto postane prostor srečevanja različnih identitet, političnih interesov in pogledov na svet.

Vprašanje okupacije ni zgolj zgodovinsko ozadje, temveč posega tudi v osebne odnose in notranje konflikte likov. Davud, Veronika, general Rudolf Mazowietzky in njegov mentor Abdurahman vsak na svoj način odpirajo vprašanja pripadnosti, svobode in odgovornosti.

Roman odpira vprašanja

• vere in dvoma,
• identitete in pripadnosti,
• svobode in suženjstva,
• okupacije in oblasti,
• skušnjave in notranjega konflikta,
• duhovnega in telesnega,
• obsedenosti in notranjih glasov,
• človekovega odnosa do lastnih prepričanj.

Derviš združuje sufistično mistiko in psihološki realizem ter po posredovanem opisu vzpostavlja tudi dialog z Dostojevskim. V ospredju ni le zgodovinska zgodba, temveč človek, ki je prisiljen pogledati v lastna prepričanja, strahove in želje.

To je roman za bralce, ki v literaturi iščejo več kot linearno zgodbo – soočenje z vprašanji svobode, vere, oblasti in notranje razklanosti, na katera ni preprostih odgovorov.

Iz knjige

»Vem, da ste pameten človek. Niste Avstrijec. Slovan ste, kakor mi. Ne bom se spuščal v to, kako se vi počutite in kako ste sami s sabo razrešili dejstvo, da je vaš kraj in del vašega naroda – tako kot moj – pod avstrijskim škornjem. Jaz bi vam raje pomagal kot človeku. Kot Slovanu.

Po teh Davudovih besedah je nastala tišina. Mazowietzky ga je gledal osuplo.

– Slovani? Da, smo.

Spet molk. General je vstal od mize in odšel k oknu. Imel je natanko še štiriindvajset ur, da pripravi obrambo pred obtožbo, pred katero se še nihče ni ubranil. Ta človek ima prav, pomislil je. Potrebuje ga kot človeka, ne kot podjarmljenega podanika.«

O avtorju

Idriz Selimović je slovenski avtor, znanstveni sodelavec in svetovalec na področju organizacije delovnih procesov. Rojen je 17. maja 1968 v Bosni in Hercegovini, od leta 1986 pa živi v Sloveniji, danes v Novem mestu.

Doktorat je pridobil na področju organizacijskih ved ter se strokovno ukvarja s svetovanjem podjetjem, vitkostjo organizacij, učinkovitostjo sistemov in razvojem sodobnih poslovnih praks.

Kot soavtor je sodeloval pri znanstveni monografiji Pot do vitke organizacije: od teorije do izvedbe ter je avtor več strokovnih in znanstvenih člankov s področja organizacijskih ved.

V Sarajevu je leta 2014 objavil tudi zbirko pripovedk Daleko je moja kuća. Njegovo pisanje tako prehaja med strokovnim in literarnim izrazom, pri čemer ostaja v ospredju zanimanje za človeka, njegovo mesto v družbi ter odnose med posameznikom, sistemi in okoljem.