Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu

Na potovanju čez 'veliko vodo' se lahko zgodi marsikaj, vendar se vsaka pot začne in konča doma. Umetnost potovanja pa je vedno povezana z nami in našim doživljanjem.

Matej v knjigi zelo dobro oriše pot čez Atlantik, tista prava, notranja pot, pa je prikazana še toliko bolje.

Popelje nas v notranji svet doživljanj, spraševanj o sebi, družini, odnosih z drugimi, hkrati pa skozi odnose med posadko riše lok človeškega sobivanja in spreminjanja na tako majhnem prostoru kot je katamaran.

Lepota modrine morja, ki se zliva z nebom, nevarnosti narave in človeška majhnost ter umetniška duša v tem velikem prostoru so prikazani s strani, ki jo pri Mateju pozna malokdo.

Zato je tudi toliko bolj berljiva in zanimiva.

– asist. Aleksander Lavrini, uni. dipl. ped., prof. slov. psihoanalitik (certificirani psihoanalitični psihotera pevt ECPP), supervizor pod supervizijo

Intervju z avtorjem:

1. Od kod ste črpali navdih za pisanje knjige?

Navdih za knjigo ali bolje rečeno osebni ladijski dnevnik, je prišel sam od sebe, takoj za tem, ko sem se zavedal, da je za mano ostal zadnji otok kanarskega otočja, El Hierro. Prvinski strah pred neznanim je popustil, poti nazaj ni bilo več. Vodila me je le modra, več tisoč milj dolga pot proti zahodu, proti Britanskim deviškim otokom.

2. Komu je knjiga namenjena?

Knjiga je namenjena vsem ljubiteljem morja, neskončnega oceana in avanture. Je kronološki zapis dogodkov, mojih misli, akcij in reakcij. Opremljena je tudi z   zanimivimi slikami, ki se navezujejo na trenutne dogodke.

3. Kakšno je sporočilo knjige?

Knjiga sporoča, če si nekaj resnično želiš, to vsekakor lahko izpelješ, ne glede na ovire in prepreke, ki se ti vsakodnevno postavljajo po robu.

Važen je le fokus pozitivnih misli in vztrajanje. Vedno, predvsem pa v zadnjem obdobju me vodi rek: Na koncu bo vse dobro. Če ni dobro, pač še ni konec.

4. Morebitni odzivi na knjigo?

Moj dnevnik je bi sprva mišljen kot internetni blog oziroma vlog v več delih, ki je bil med ljudmi zelo dobro sprejet.  Ker pa se je usoda zaradi kovida 19 v letu 2020 močno poigrala z vsemi nami, sem se odločil, da čas med karanteno izkoristim kar se da produktivno in internetni zapis nadgradim s knjigo, kar so ljudje sprejeli z velikim navdušenjem.

Matej Grahek je akademski glasbenik, solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije.

Je velik ljubitelj jadranja, morja in narave nasploh.

Latinski rek »navigare necesse est« ali »pluti je treba« je njemu najljubši, saj mu v ravnovesju ohranja dušo in telo.