Dnevnik partizana

»Pravzaprav je že daleč čas in dogodki, katere sem zapisoval na listke, skrite za srajco, da bi mi bili bližje, da sem bolj občutil resnico in bol, ki je bila skrita v njih.«

Komaj osemnajstletnega Hinka, dijaka Tehnične srednje šole v Ljubljani, zaradi njegove podpore Osvobodilni fronti aretira okupatorska vojska, da bi ga poslala v enega od svojih taborišč. Načrt prekriža nepričakovan dogodek, ki fantu odpre pot v partizane.

Kar sledi, presega divjo domišljijo: beg, lakota, hoja po robu biti in ne biti, nepopustljiva agonija, negotovost, tisočkratna izpostavljenost smrti. Že po nekaj deset straneh bralec spričo junakove grozljive agonije pomisli celo, da bi bila smrt zanj odrešitev.

Fant je ves čas svojega partizanstva pisal dnevnik – četudi je bilo to iz varnostnih razlogov med partizani prepovedano. (Avtor je šele v drugi polovici vojne to zaupal komandirju, ki mu je dnevnik dovolil pisati, vendar pod pogojem, da izpušča podatke, ki bi v primeru, da bi prišel v roke sovražniku, temu utegnili koristiti.) Toda na neki točki mu je dnevniški zvezek celo rešil življenje – njegovo srce je zaščitil pred kroglo, ki bi ga sicer pokončala.

Hinko Bratož – po partizansko: Oki – nam je s svojimi zapisi ustvaril edinstven in neprecenljiv dokument časa; iz prve roke nam ponuja vpogled v stotine zgodb, anekdot in usod, ki so se dogajale partizanom na Slovenskem. Vodi nas vsevprek po vzhodni Sloveniji in Notranjski, skozi stotine vasi, od katerih mnoga nosijo imena, ki so nam danes neznana do te mere, da nas utegne prevzeti občutek, da se gibljemo skozi malone domišljijsko, hobitsko-pravljično deželo, ki jo ogrožajo zombiji.

Kljub mestoma sila skopim opisom knjiga bralcu nadvse osebno približa doživljanje vojne. Naš protagonist se ničkolikokrat za las izogne smrti. Mnogi njegovi tovariši niso imeli te sreče – številne namreč doleti tragična usoda. Občudujemo neverjetno junaštvo in požrtvovalnost mladih ljudi, ki so sprva zoper tehnološko superiorno in obenem najmočnejšo vojsko tistega časa delovali skoraj povsem neoboroženi. Od kod jim tolikšen pogum, tolikšna odločenost in zavest?

Nacizem in fašizem, ti podaljšani roki velekapitala in hegemonistične tehnoideologije, sta življenjsko ogrozila slovenski narod ter načrtovala in tudi izvajala načrt izbrisa, kar sta potrjevala s pošastnimi dejanji: z interniranjem, razseljevanjem ter s poboji in požigi stotin slovenskih vasi.