Dogodivščine inšpektorja Bresta

Opisani so različni primeri iz Brestove policijske poti – njegovo delo na terenu, izobraževanje na kriminalističnem tečaju – pa tudi osebne izkušnje in razmišljanja. V zgodbah se pojavljajo raznoliki liki in situacije, od primerov tihotapstva in vlomov do preiskav samomorov in prevar.

Brest se izkaže kot pozoren opazovalec človeških značajev, ki razmišlja o motivih storilcev in žrtev. Poudarja ranljivost ljudi z mehkim značajem in kritizira primitivnost ter brezobzirnost. Knjiga se dotakne tudi družbenega in političnega ozadja, na primer v opisu Brestovega občutka, da je bil v komunističnem času označen kot »nekomunist«, ali v kritiki ravnanja oblasti v samostojni Sloveniji.

V zadnjem delu knjige Brest zapusti policijo in postane gozdarski inšpektor. Tudi v tej vlogi se srečuje z različnimi izzivi in nepravilnostmi.

Knjiga ni klasična kriminalka, temveč osebna izpoved o številnih oblikah nasilja, ki jih kriminalistični inšpektor doživlja ali obravnava pri svojem delu. Posebej poudarja moralno držo, zakonita dejanja in tudi nasvet, da je vsako nasilje treba dokumentirati – slikovno in zvočno –, saj je to pogosto edina pot do kaznovanja storilcev.

Avtor poudari, da namen knjige ni le zabava, temveč predvsem prikaz odnosa nasilnežev do ranljivih in opozorilo pred brezbrižnostjo večinske družbe. Zavzema se za kritičen pogled na problem nasilja in meni, da same kriminalke ne zadoščajo za njegovo razumevanje ali reševanje. Želi si, da bi se o teh pojavih zamislila celotna družba, še posebej zdravniki, psihologi, vzgojitelji in politiki.

Hkrati knjiga spodbuja k razmisleku o pomenu pravice, morale, medčloveških odnosov in družbenih nepravilnosti. Skozi Brestov lik bralec razmišlja o vlogi posameznika pri soočanju z izzivi ter ohranjanju integritete v nepopolnem svetu.

Iz knjige

»Dovolj imam vojn, ubijanja in lakote, naj nam sonce zadnje dneve sije enako lepo, kot v pravljicah s srečnim koncem. Ko gledam pokvarjene in napihnjene ljudi, takrat me drži trdno pokonci le še zavest, da bodo tudi ti, kot vsi mi, naposled morali pod zeleno rušo, skupaj s svojo zlobo.« 

O knjigi

»Inšpektor Brest, kot drevo brest, je simbol trdnosti, neupogljivosti in notranje moči, ki kljubuje prevaram, spletkam, krivicam in zlu, ki ne glede na čas prepogosto postanejo glavni atribut tistih, ki si pridobijo družbeno moč, ko stopijo na odgovorne funkcije. Brest je inšpektor v pravem pomenu besede, razkriva nepravilnosti, a to je le tisto, kar vidimo od zunaj. V resnici je temelj za uspešno inšpektorsko delo nenehno raziskovanje človeške narave, nagnjenj, vpliva občutka družbene moči, koncepta dobrega in zla.« 

Domen Rob, slavist

O avtorju

VINKO KOROŠAK, 1934, je avtor ducat leposlovnih knjižnih del na osnovi slovenske zgodovine. Spodbudo za pisanje je dobil že v nižji gimnaziji, ko ga je profesorica javno pohvalila za odlično pisno obnovo zahtevne knjige Narava in ljudje. Presenetil naj bi jo z bistvom vsebine. Ta pohvala je tlela v njem vse življenje, vendar je s pisanjem začel šele po upokojitvi. Njegovi prvi knjigi sta tudi v zbirki Washingtonske knjižnice. Vsa njegova dela temeljijo na moralni drži in večnem boju med dobrim in zlim. Izpostavlja, da človek mora biti človeku le človek. Prav s svojo zadnjo knjigo, Dogodivščinami inšpektorja Bresta, je to tudi praktično ilustriral z osebnim zgledom, s čimer je svoji ustvarjalnosti dal piko na i.