Drevo, ki ga pišemo nihče

Iz tega medprostora, kjer med ustnim in pisnim nastaja njuna ‘zgodovinskost’, pesnitev po eni strani obsedeno perfomira to spontano izginotje premega govora, po drugi strani pa ta govor arhivira skozi historiat nastanka pisave in tiska, njunega tehnološkega razvoja, ki omogoči novo časovnost ter trajanje besede.

Lukas Debeljak se s pisavo odpravlja na njene začetke, v neko predrojstvo in zasmrtje, ki pa vselej vodijo po raznih stranpoteh njene zgodovine do nekega ‘tukaj’ in ‘zdaj’, v katerih se odvija preprostost čutnega dojemanja sveta, kot skozi oči otroka, ki govori sebe, ko naslavlja drugega. Prav izmed te dvojine med besedo in njenim sprejemom se izreka ta dolgostavčna, večglasna pesnitev, ko prepleta razdobje svojih religioznih tem in vstajenje svojih posvetnih tem v neminljivost tistega, čemur pravimo elegično. Drevo, ki ga pišemo nihče je torej knjiga pozabe, počasi razpisana v spomin minule besede, ki je postala tiha pisava.

O avtorju:

Lukas Debeljak, 1999, Ljubljana, Slovenija. Študiral v Kaliforniji, Berlinu, in na Dunaju, kjer zaključuje magisterij Zgodovinopisnih ved na Srednjeevropski univerzi. Nastopa in objavlja tako doma (Dialogi, Idiot, Literatura, itd.) kot v tujini (Enklava, Manuskripte, Rukopisi, itd.), kjer je bil preveden v angleščino, češčino, grščino, nemščino, srbščino, in španščino. Objavil chapbook Krožna/obodna hitrost (Mala ignorirana knjižica, 2017) in pesniški prvenec Poznati kot voda (CSK, 2022), ki je bil uvrščen v izbor desetih najboljših slovenskih knjig tistega leta in predstavljen na pesniškem festivalu Pranger. Deluje tudi kot prevajalec.

Njegova druga pesniška knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, izide pri LUD Šerpa konec leta 2025.