Duh iz računalnika

Roman Željka Jugovića DUH IZ RAČUNALNIKA se prebere na dušek.

Skozi pripoved, ki je izpisana brez dlake na jeziku, bralec zdrsi z lahkoto in z velikim užitkom.

Pisava Željka Jugovića je direktna, predvsem pa iskrena. Tako iskrena, da kar boli. Gre za zgodbo dvainšestdesetletnega moškega, ki je pravkar zlezel v penzion in pred nami, v dolgem monologu razgrinja zgodbo svojega življenja.

Predvsem ljubezenskega, seveda. Kaj pa je življenje drugega, kot iskanje ljubezni.

Življenje glavnega pripovedovalca se pred nami niza v drobcih, v slikah, v podobah preteklosti, ki pa so tako sugestivno zapisane, kot da se dogajajo prav ta hip, v vroči sedanjosti našega življenja.

Še več, v teh slikah se prepoznamo in prepoznavamo - fragmenti pripovedi, ki jo beremo, so tudi naša življenja.

V tem je izjemnost tega romana. Čeprav deluje skoraj dokumentaristično osebno je hkrati tudi splošen.

»Pot … je gibanje, gibati se, je pomenilo življenje, negibanje je vodilo v trpko osamo, vdati se v usodo je pomenilo preždeti čas v samici, v temačni kletki, izvzeti iz časa in prostora …« razmišlja junak romana in nam s tem razloži smisel svojega bivanja, ki pa je hkrati tudi struktura romana.

Pot. Potovanje. Potovanje po zemljevidih sveta je hkrati potovanje po zemljevidu naše duše.

Na svoj račun pa bodo prišli tudi tisti bralci, in bralke seveda, ki jih tako imenovana filozofija ne zanima kaj dosti.

Pripoved je namreč polna pikantnih erotičnih prizorov, ki pa so napisani briljantno, polnokrvno in literarno bogato …

Na straneh tega romana bomo srečali prizore ljubljenja, seksa, fuka, ljubezni, ali pa zgolj mehaničnega predajanja užitkom mesa … vse to pa je opisano na prepričljiv, skoraj poetičen način.