Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika

Kaj je estetsko izkustvo, kako se je manifestiralo v zgodovini umetnosti, kako je lahko zanimivo za sodobno teorijo umetnosti? Ta vprašanja so bila dolgo na robu estetske teorije in tudi literarne hermenevtike. V umetnostnoteoretskih refleksijah tako pred vzponom estetike do samostojne znanosti kot potem so jih zasenčevali ploblemi, ki sta jih zapustili platonska ontologija in metafizika lepega.Nemški romanist in literarni teoretik Hans Robert Jauss se je rodil leta 1921. študiral je v Heidelbergu in tam tudi začel svojo univerzitetno kariero. Leta 1966 je prišel v Konstanz. 13. aprila 1967 je imel znamenito naslovno predavanje o bistvu in smislu literarne zgodovine. Predavanje je nato izšlo z naslovom Literarna zgodovina kot provokacija literarne znanosti. Z njim je utemeljil recepcijsko estetiko, metodološko usmeritev t.i. konstanške šole, ki je prav po zaslugi Jaussa in Wolfganga Iserja (zgodovina učinkovanja) postala ena najpomembnejših in najvplivnejših literarnovednih usmeritev v drugi polovici dvajsetega stoletja. Njena paradigmatska sprememba je bila to, da je v nasprotju s tradicionalnimi obravnavami literature, ki so v ospredju postavljale avtorja in okoliščine nastanka dela, in novejšimi, ki so raziskovale predvsem samo delo in njegovo strukturo, težišče pozornosti prenesle na njegov sprejem.Nova metodološka usmeritev, ki se je delno upirala na ruski formalizem, Adornovo filozofijo umetnosti, fenomenologijo, sociologijo znanja in Gadamerjevp hermenevtiko, je najpopolneje predstavljena prav v Jaussovem monumentalnem delu Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika.