Genetska knjiga mrtvih

Kot neumoren razlagalec znanosti je z Genetsko knjigo mrtvih Dawkins morda ustvaril svojo poslednjo veliko knjigo – tudi bogato ilustrirano, za kar je poskrbela slovaška ilustratorka Jana Lenzová –, v njej pa je postregel z razširjenim pogledom na evolucijo in njeno raziskovanje.  Z mnogimi primeri iz živalskega sveta ter človeškega življenja Dawkins dokazuje, da lahko telo, obnašanje in gene vsakega živega bitja prebiramo kot knjigo – torej kot arhiv svetov njegovih prednikov. 

Tako ima denimo popolno zamaskirani kuščar na svojem hrbtu naslikano scenografijo puščave, ta pa se lahko bere tudi kot opis starodavnih puščav, v katerih so živeli njegovi predniki in, še poprej, njegovi še bolj oddaljeni predniki. V naše sedanje telo je torej vpisana genetska knjiga mrtvih.  Po Dawkinsu Darwinov naravni izbor deluje (in se kaže) v vsaki tančini (katerega koli) telesa in njegovih značilnostih (skupaj z nepravilnostmi). Zato je poučeni antropolog in evolucijski biolog zmožen iz sedanjih lastnosti organizma rekonstruirati preteklost in značilnosti njegovih prednikov, s tem pa začrtati tudi razvoj življenja vse do današnjih dni ter tudi naprej v prihodnost. Bogato ilustrirana poučna knjiga z mnogimi prikazi, ki tako v oblikovnem kot vsebinskemu smislu predstavlja tudi knjižni presežek zadnjih let.  

Iz knjige:

»Zakaj so naša telesa takšna, kot so? Tako kot Luna tudi mi nosimo brazgotine, ki so nastale zaradi zunanjih udarcev – strelne rane, spominke na sabljaški dvoboj ali kirurški nož, celo drobne kraterje, ki ostanejo po prebolelih črnih kozah ali noricah. A to so zgolj površinske malenkosti. Telo je postalo takšno, kot je, v glavnem zaradi embrioloških in rastnih procesov. Te procese je narekovala DNK v celicah telesa. In kako je DNK postala takšna, kot je? Tu bomo prišli do bistva. Genom slehernega posameznika je vzorček genskega sklada, ki pripada njegovi vrsti. Genski sklad je takšen, kot je, postal tekom premnogih generacij, deloma zaradi genetskih zdrsov, bolj pa zaradi nenaključnega klesanja glavnega kiparja. Ta kipar je naravni izbor, ki je rezbaril in rezljal genski sklad, dokler ni ta – in telesa, ki so njegova zunanja in vidna manifestacija – postal tak, kot je.«  

O avtorju:

Richard Dawkins je eden izmed najuglednejših piscev in mislecev. Je nagrajeni avtor knjig Sebični gen, Bog kot zabloda, The Blind Watchmaker (Slepi urar) in drugih knjižnih uspešnic s področja znanosti. Je tudi član Kraljevega združenja in Kraljevega literarnega združenja. Živi v Oxfordu.