Grenko-sladki eros

Fascinacija Anne Carson ob motivu erosa oziroma ljubezensko-spolne želje v starogrškem svetu je še kako utemeljena.

Čeprav je grško-rimska civilizacija položila temelje zahodne kulture, je grško pojmovanje erosa v marsičem zelo drugačno od današnje zahodnjaške miselnosti. Ljubezenska želja je v grški književnosti redkokdaj pozitivna sila. Beseda éros označuje nasilno, razdiralno obsedenost: grški eros zvečine ni vzajemen.

Še več, če je uslišan, se hitro ohladi in preneha biti eros, kajti razpihuje ga prav njegova nemogočost. V protislovnem značaju erosa – njegovi sladkosti in grenkobi, ljubezni in sovraštvu obenem – najde avtorica zgradbo trikotnika: »Eros je vedno zgodba, v kateri sodelujejo zaljubljenec, ljubljeni in razlika med njima. …

Tretja komponenta ima paradoksno vlogo, ker hkrati povezuje in ločuje: označuje, da dva nista eno, in osvetljuje odsotnost, katere navzočnost zahteva eros.« Kot so v knjigi predstavljeni raznovrstni trikotniki, je pisan tudi njen slog, saj seže od pretanjeno literarne pisave do polnokrvnih znanstvenih besedilnih analiz.

Knjiga Grenko-sladki eros (prva izdaja 1986), osnovana na avtoričini doktorski disertaciji Odi Et Amo Ergo Sum (»Sovražim in ljubim, torej sem«), je njen literarnokritiški esejistični prvenec. Z leti je delo postajalo vse vidnejše in popularnejše: nagovarjalo je tako klasične filologe kot ljubitelje humanistike in pesnike, tako da so ga bralci na seznamu Modern Library uvrstili v stoterico najboljših neleposlovnih knjig 20. stoletja.

Anne Carson  je kanadska pesnica, esejistka, prevajalka, klasicistka in profesorica. Carson, ki se je izobraževal na Univerzi v Torontu, je od leta 1979 poučeval klasiko, primerjalno književnost in kreativno pisanje na univerzah po ZDA in Kanadi, vključno z McGillom, Michiganom, NYU in Princetonom.