Iskanje izgubljenega zdravja

Gradišnik v svojih ugotovitvah ob znanstveno podkrepljenih dognanjih ves čas črpa iz lastnih izkušenj, ki jih neposredno prevaja v spodbudne zglede, knjiga pa je virtuozen literarni hibrid, saj se giblje med memoaristiko, esejistiko montaignevskega tipa, zdravstvenim kompendijem in čistim, prešernim humorjem.

Ob koncu sedmega desetletja življenja avtor izpričuje osupljivo vitalnost ne le telesa, temveč tudi duha. Vitalnost preseva iz njegovega pisanja predvsem kot univerzalna zvedavost, duhovitost, miselna gibkost, radoživost in šegavost, ob tem pa mu je lastna prav neverjetna iskrenost, ki nima nič skupnega z modnim postavljaštvom in montažnim dosežkarstvom t. i. selfi-generacije.

Besedila v knjigi so urejena v sedem poglavij. Prvo je namenjeno gibanju, naslednje presnovi, tretje bojem znotraj telesa (in z vdiralci), četrto problemom zaznave, peto ­psihosomatiki, šesto staranju (in zrelosti), sedmo pa pogubnosti današnje medikalizacije. Vse skupaj povezuje avtorjevo prepričanje, da so naša telesa evolucijsko ustvarjena, da skrbijo sama zase in za svoje zdravje – vendar le, če jih znamo obvarovati pred tujki konzumerizma, črednosti in nadzora. Knjigi je napisala navdušeno spremno besedo dr. Sonja Ukmar, avtorjeva osebna zdravnica.

»Bere se kot priročnik, dober priročnik. Dober priročnik je po definiciji takšen, da ga človek prebere in potem odloži in zna skrbeti sam zase in svoje probleme in si reče: 'Ah, zakaj sem sploh šel to brat, ko pa so stvari tako jasne?'«
– Dr. Sonja Ukmar

»Knjiga, ki lahko skrajša čakalne vrste v zdravstvenih domovih.«
– Samo Rugelj, Bukla

O AVTORJU

BRANKO GRADIŠNIK (1951) piše in objavlja že pol stoletja. Njegova specialnost so potopisi, svetovanje, humor in izpovednost.
Mlajša je zgodovina njegove zdravosti: okrog tridesetega leta je opustil tobak in alkohol, pet let zatem je začel tekati, leta 1996 je pretekel svoj prvi maraton (na prvem Ljubljanskem maratonu, katerega soustanovitelj je). Še vedno teče in zlahka naredi 30 pravih sklec.

Zakonsko srečo z ženo Bernardo uživa od leta 1993. Ima 4 otroke in 4 praotroke. In 4 pse. Od leta 2007 pro bono svetuje ljudem z življenjskimi težavami.
Od leta 2014 se ogiba sladkorja.

Na kaj vse se še spozna, boste odkrili v tej zdravilni knjigi.

»To knjigo sem začel pisati, ker sem čutil, da jo moram napisati. Z leti se mi je bilo namreč posrečilo, da sem se otresel velike večine bedarij, s katerimi nas mrcvari medicina in nam solijo z njimi pamet dietetične rubrike in jih v oglasih ponuja farmacevtika. Bilo bi kratko malo neodgovorno, če bi svoja odkritja zadržal sam zase.
Moje izkušnje v zvezi z bolnostjo telesa in duha vam znajo biti zabavne, kajti vedno nas zabava brati o tujih zadregah, ki bi nam sicer, če bi se dogajale nam, ne bile najbrž nič smešne – a glavni namen tega pisanja je vsekakor, da bi bralkam in bralcem prihranilo pota k osebnemu zdravniku, k specialistom, fizioterapevtom, psihiatrom, pediatrom, kirurgom, zdravilcem, v lekarno … Vsakič znova ob teh priložnostih pa tudi pred ­bankomat.«
– Iz knjige