Iz nevidne strani neba

Knjiga govori o stari veri, starovercih in staroverstvu kot načinu življenja, kot so ga poznali naši predniki, preden so jih pokristjanili. Vendar ne opisuje nečesa, kar je živelo samo pred več kot tisoč leti, ampak izpričuje življenje v 19. in 20. st. tu, med nami.

Pavlu Medveščku se je pred pol stoletja posrečilo pridobiti zaupanje skupine posoških starovercev, da so ga sprejeli za svojega »spovednika« in pričevalca. Pri tem jih je vodila zavest, da so zadnji svoje vrste in imajo enkratno priložnost povedati svetu, kdo so in kako živijo na način, ki izumira.

V srednjeveških in zgodnjenovoveških spisih obstajajo opisi stare vere v Evropi, vendar so njihovi avtorji kristjani, večinoma celo krščanski duhovniki. Njihova obveščenost je nujno pomanjkljiva, podajanje snovi pristransko, slabšalno, posmehljivo, podoba stare vere neizogibno povsem izkrivljena.

Skozi Medveščka kot zapisovalca nam v knjigi staroverci sami govorijo o sebi. To se jim nikjer drugje in nikoli prej ni posrečilo, tudi zato, ker so se morali nenehno prikrivati in pretvarjati. Prav ta »notranji glas« daje knjigi neprimerljivo, enkratno vrednost izjemnega pomena, še posebno v vedno bolj podivjanem globalnem svetu.

Življenje v stari veri knjiga dokumentira kot celoten sistem, ki se je udejanjil in opredmetil v vseh vidikih človekovega bivanja. Za vse to nam gradivo ponuja kulturne kode, ki nam odpirajo povsem nove vidike razumevanja naše civilizacije. Njegov popis se dogaja v trenutku, ko je funkcija stare vere izumrla, ko ni več njenih nosilcev in ko se je s tem prekinila tudi tisočletna prisega molka, ki je preprečevala javnost informacij, s tem pa tudi stik z vsemi znanstvenimi disciplinami, ki se ukvarjajo z raziskovanjem preteklosti.

V knjigi se vrstijo opisi raznovrstnih svetišč, obrednih praznikov, jedi, pijač, potekov obredov in vsakršnih čarov. Povsem razumljivo manjkajo uroki, ki jih lahko poznajo in uporabljajo samo posvečenci.

PAVEL MEDVEŠČEK je za svoje ustvarjanje prejel več nagrad, med katerimi je najpomembnejša Bevkova nagrada, ki mu jo je za življenjsko delo leta 1988 podelila skupščina občine Nova Gorica.

Kot publicist, poznavalec in zapisovalec ljudske dediščine je objavil več člankov in monografskih publikacij. Za periodični tisk (Primorska srečanja, Goriški letnik, Etnolog) je prispeval veliko število strokovnih člankov, objavil pa je tudi pet knjig: zbirko pravljic Na rdečem oblaku vinograd rase, knjigo o čarnih in svetih znamenjih na Primorskem Skrivnost in svetost kamna, knjigo zgodb s podgorskega Krasa in Čičarije Štrped, Obrusnice in Let v lunino senco po kateri je RTV Slovenija posnela dva dokumentarna filma: Med hribi kačjih glav in Jelenk - sveta gora starovercev.