Iz strasti

Iz strasti je večplastni roman, razdeljen na dva izrazito različna dela – intenzivno osebno zgodbo in kontemplativni družbeni razmislek. V prvem delu spremljamo umor mlade Marije, ki ni želela ostati v razmerju z ljubosumnim Antonom. Umor iz »ljubezni« sproža ključno vprašanje: ali lahko nasilje in ljubezen soobstajata?

Zgodba izpostavlja psihološke in etične dileme – ali je za Antona, ki Marijo objokuje, morda lažje, da je mrtva, saj s tem izginejo tudi njene želje, svoboda in morebitna zavrnitev? Marija po smrti ne izgine – v romanu še naprej »spremlja« Antona na sojenju in s tem odpira prostor za refleksijo o odgovornosti in resničnem pomenu ljubezni.

Drugi del romana se premakne iz osebnega v družbeno in esejistično. Ukvarja se z vprašanjem etičnosti zapora kot institucije in z obstojem posameznikov, ki jih je družba popolnoma izločila. Kaj ostane od človeka, ko je zreduciran na rutino in preživetje? Iz strasti se sprašuje, ali lahko še obstajamo, če nam je bila odvzeta možnost biti v odnosu z drugimi.