Izgubljeni pilot

Izbrane pesmi in proza Jamesa Tatea. Opico učiti pesmi ni zahtevalo preveč truda: najprej so jo z jermenom pripeli na stol in ji pero privezali na roko (pred tem so pribili papir). Potem se ji je dr. Modrinjak sklonil čez rame in ji zašepetal na uho: "Videti ste kot bog, ki sedi. Zakaj ne poskusite kaj napisati?"James Tate je večni enfant terrible ameriške poezije. Njegove čudne, provokativne, za koga morda celo moteče pesmi že več kot petintrideset let vznemirjajo druge pesnike, kritike in bralce. Po vsem tem času in po vseh prejetih nagradah pa se zdi, da je Tate še vedno outsider, sijajen, nemiren mladenič, ki se ni nikoli zares ustalil.Njegov pesniški svet je zgrajen na ganljivi noti presenečenja. Na tem, kar nas, kot pravi, "premakne z našega trenutnega stališča". V njem se prepletajo spogledovanje z norostjo, strast, ranljivost, tragičnost, smešnost, osvobajajoče čudenje, anekdotična lucidnost... Vse na enem mestu človeškosti. V središču je jezikovni pogled, prek-realistična igra besed, ki se pojavljajo, prepletajo, izginjajo in v sopomenih, novih pomenih in nenavadnih zvezah snujejo avtonomen izraz. Tate je bil med prvimi, ki so v ameriško tradicijo vnesli nadrealizem.