Kamen na kamen

Koliko skrivnosti lahko skrije vas, v kateri vsi vedo več, kot so pripravljeni povedati?

Kamen na kamen je psihološki triler Klarise M. Glavina, ki bralca popelje v zaprto kraško vas, kjer se za navidezno mirnim vsakdanom skrivajo zamolčana preteklost, družinske skrivnosti in vprašanja, na katera nihče ne želi odgovoriti.

Petindvajsetletna Lara, študentka geologije, se mora po materini ločitvi preseliti iz Maribora v Borje pri Kalu. Študentsko delo ji ne omogoča samostojnega bivanja, zato ji ne preostane drugega, kot da z materjo začne novo življenje v majhni kraški vasi, kjer anonimnost ne obstaja.

Vaščani jo opazujejo, mati se ob omembi določenih imen izmika odgovorom, Lara pa kmalu opazi nekaj nenavadnega. Svetlejši kamen v starem suhozidu spreminja položaj. Sprva nepomembna podrobnost postane začetek raziskovanja skrivnosti, ki jo je vas desetletja varovala z molkom.

Stare fotografije, nedokončani odgovori in nenavadni odzivi domačinov jo vodijo vedno globlje v preteklost. Njeno geološko znanje ji pomaga razumeti kamen, praznine in nestabilen teren, ne more pa ji razkriti, komu lahko zaupa.

Psihološki triler, v katerem ima pokrajina svojo zgodbo

V romanu Kamen na kamen Kras ni zgolj prizorišče dogajanja. Burja, suhozidi, kamnita pokrajina in vaški spomin so tesno povezani s skrivnostjo, ki jo Lara poskuša razvozlati.

Zgodba prepleta več vsebinskih plasti:

• Družinske skrivnosti: materino izmikanje in zamolčana preteklost odpirata vprašanja o odnosih in zaupanju.
• Psihološko napetost: negotovost raste skozi poglede, molk in odzive ljudi, ki očitno vedo več.
• Geologijo in suhozide: Larino strokovno znanje in tradicionalno poznavanje kamna postaneta pomembna pri povezovanju sledi.
• Življenje v zaprti skupnosti: v vasi, kjer se vsi poznajo, imajo stara imena in zamolčani dogodki posebno težo.
• Postopno razkrivanje preteklosti: stare fotografije, premaknjeni kamni in vaški spomin sestavljajo sled do resnice.

V Borjah resnica ni izginila. Njeno težo so ljudje le tako dolgo razporejali med seboj, da se je zdelo, kot da bo zid molka stal za vedno.

Komu je namenjena knjiga Kamen na kamen?

Roman je namenjen predvsem odraslim ljubiteljem psiholoških trilerjev, atmosferičnih skrivnosti in družinskih dram.

Še posebej bo pritegnil bralce, ki jih zanimajo:

• skrivnosti majhnih, zaprtih skupnosti,
• zapleteni družinski odnosi in nezaupanje,
• počasi stopnjujoča se psihološka napetost,
• zgodbe, v katerih pokrajina pomembno vpliva na dogajanje,
• razkrivanje preteklosti skozi drobne, oprijemljive sledi,
• stvarno razložljivi razpleti brez potrjenih nadnaravnih pojavov.

Kamen na kamen daje prednost vzdušju, psihološki napetosti in likom pred klasično policijsko preiskavo. Bralca vabi, da tudi sam opazuje podrobnosti, prepoznava zamolčane povezave in se sprašuje, kaj se skriva za navidezno preprostimi razlagami.

»Resnico lahko prekrijemo, ne moremo pa zagotoviti, da bo tam tudi ostala.«

Odlomek iz knjige

V Borjah pri Kalu se ni nikoli zares govorilo o tem, kaj se je zgodilo. Ljudje niso pozabili. V takih krajih se stvari ne izgubijo, samo usedejo se globlje: med hiše, v predolge poglede, v način, kako nekdo zapre okno, ko te zagleda, in v imena, ki jih vsi poznajo, vendar jih nihče več ne izgovori.

Na Krasu veter skoraj nikoli povsem ne utihne. Drsi čez gmajno, stare poti in suhozide, zložene kamen na kamen, brez malte in brez očitne opore. Držijo, dokler je teža pravilno razporejena. Ko ni več, se najprej premakne najmanjši kamen. Razpoke pridejo pozneje.

Nad vasjo stoji cerkev sv. Lovrenca, bela in vedno v vidnem polju. Za nekatere je orientacija, za druge opomin.

Lara ni prišla v Borje iskat odgovorov. Po materini ločitvi se je preselila tja, ker je bila hiša prazna in ker nista imeli boljše možnosti. Takrat se ji je to zdel dovolj preprost razlog.

Ni še vedela, kako malo je včasih potrebno, da se preteklost premakne. Prihod. Obraz, ki ga nekdo prepozna. Ime, izgovorjeno po dolgih letih. Ali kamen, ki ni več tam, kjer bi moral biti.

O avtorici

Klarisa M. Glavina je diplomirana organizatorka turizma in avtorica, ki jo navdihujejo zamolčane zgodbe slovenskega prostora.

Med študijem jo je predmet kulturna dediščina pri dr. Janezu Bogataju spodbudil, da je tudi po diplomi samostojno nadaljevala raziskovanje slovenskega izročila, mitov, legend, ljudskih pripovedi in simbolike prostora.

To zanimanje prenaša v sodobne, atmosferične zgodbe, v katerih se prepletajo psihološka napetost, spomin in močna povezanost s pokrajino.

Samostojno je pripravila in izdala dve krajši avtorski deli. Kamen na kamen, v katerem Kras ni le kulisa, temveč dejavna sila zgodbe, je njen romaneskni prvenec.

Avtorici lahko sledite na Facebookovi strani Klarisa Spektrum Animae in Instagramovem profilu @klarisa.spektrumanimae.

Ko se premakne kamen, se začne premikati tudi resnica

Če vas privlačijo psihološki trilerji, v katerih skrivnost ni skrita le v ljudeh, temveč tudi v pokrajini, vas Kamen na kamen povabi med kraške suhozide, stare fotografije in neizgovorjene vaške zgodbe.

Prisluhnite burji, poglejte med kamne in se vprašajte, komu je mogoče zaupati, ko ima vsak svojo različico preteklosti.