Kiš

Julija Uršič (1965) je urednica in publicistka. Diplomirala in magistrala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Leta 2000 je objavila knjigo Matematika. Branja metafikcije. Sloviti srbski pisatelj Danilo Kiš (1935-1989), ki je pomembno zaznamoval tudi generacije slovenskih prozaistov v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je tema njenega literarnoteoretičnega preučevanja od leta 2003. Takrat je k slovenski izdaji romana Vrt, pepel napisala spremno besedo, njegov opus pa celoviteje predstavila v Čitanki Danila Kiša (2011), ki jo je uredila in pospremila s komentarjem.Jedro monografije Kiš. O avtobiografksem in metafikcijskem v prozi Danila Kiša so izvorni avtobiografski motivi, pa tudi posebnosti avtobiografskega pisanja v Kišovem opusu. Ob tem razprava posebno pozornost namenja vprašanju judovstva, ki ima pri Kišu eno osrednjih mest, pa tudi problematiki plagiata: to poglavje monografije je spodbudila (in več kot upravičila) 'afera', ki jo je nedolgo po izidu sprožila Kiševa Grobnica za Borisa Davidovića (1976).Julija Uršič to polemiko natančno predstavi, dokumentira in zariše konceptulani spor, ki se je dogajal v ozadju - če pustimo ideološko-politične dimenzije ob strani, danes v njem ni težko prepoznavati spopada med konzervatizmom in modernejšimi pogledi na literaturo, pravzaprav že kar nekakšno točko preloma. Sicer pa je vozlišče raziskave analiza in - s Kiševim literarnim opusom spodbujena - kontekstualizacija dveh pripovednih konceptov: avtobiografskega in metafikscijskega. Da bi avtorica laže začrtala in sproti preverjala to izhodšče raziskovalno linijo, v raziskavo avtobiografskih elemntov in metafikcijskih postopkov pri Kišu vključuje tudi pisateljeve lastne refleksije o literaturi.Ob tej dvojnosti 'avtobiografskega' in 'metafikcijskega' ves čas, to je nekakšen vzporedni tok knjige, raziskuje tudi posebnosti odnosov med zunaj- in znotrajliterarno resničnostjo.