Lege življenja

Ko je leta 2008 po kratki, neozdravljivi bolezni umrla Pat Kavanagh, literarna agentka in soproga Juliana Barnesa, je pisatelj potreboval več let, da je ubesedil svoje občutke ob izgubi življenjske sopotnice. Tega se ni lotil v dnevniško beletrističnem slogu, temveč je v večplastno literarno delo, razdeljeno na tri poglavja, poleg njune zakonske zgodbe vpletel vrsto zgodovinskih oseb, od boemskega angleškega polkovnika Freda Burnabyja do znamenitih francoske igralke Sarah Bernhardt in fotografa Nadarja, ki jih je povezovala nenavadna strast: letenje z balonom.

Balonarstvo je Barnesu ponudilo izvrstno osnovo za izpisovanje ljubezenskih pustolovščin in življenjskih prelomnic teh živopisnih oseb, da bi nas nato s svojo izbrušeno stvarno, a obenem poetično pisavo spustil v globino svoje duše in pred nami razgrnil prostranstva lastnega in občečloveškega žalovanja. Julian Barnes v Legah življenja izvirno poveže zgodovinsko in intimno, zamišljeno in doživljeno, zgodbo o aerofotografiji in zgodbo o svojem spominjanju, s čimer izpiše
roman, ki je v svojem bistvu delo o ljubezni v njenih tančinah in izgubah. V njem odnos s
svojo ženo strne v eno najlepših posvetil: »Srce mojega življenja; življenje mojega srca.« 

JULIAN BARNES (1946) je eden najbolj priznanih in najboljših sodobnih angleških pisateljev, ki je bil za svoje romane že trikrat nominiran za Bookerjevo nagrado, za svoje delo Smisel konca pa
jo je tudi dobil. Njegov večdesetletni literarni opus poleg izjemnih romanov, kot so Hrumenje časa, Arthur in George in Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol, vsebuje tudi izvrstna neleposlovna dela, med katerimi morda najbolj izstopa njegova knjiga Lege življenja, s katero je bralcem odstrl zgodbo o svojem partnerskem življenju. Virtuozno jo je zastrl v metaforo o letenju kot svojevrstnem bivanjskem prizadevanju. S knjigo Lege življenja je Barnes napisal svojo najbolj osebno pripoved, ki je doživela vsesplošno odobravanje bralcev po vsem svetu.