Leto nevarnih mutacij

V drugem letu pandemije covida-19 ni mutiral le virus. Nismo se ukvarjali zgolj s ponovnim učenjem pozabljenih črk grške abecede. Med pandemijo je vsaj tako kot SARS-CoV-2 mutirala tudi družba. Družba brez proticepilske tradicije, družba, v kateri je pred letom MMXXI velika večina menila, da so cepiva izkoreninila številne nevarne bolezni, se ni cepila, pač pa se je razcepila.

Vlada je skušala pandemijo zamejevati z odloki, neustavnimi mutacijami pravnega reda. Mutirali so policija, zdravstvo, država, njena zunanjepolitična usmeritev.

»Spregledali smo možnost, da bo virus mutiral. Da se bo nevarna izvorna različica spremenila v še bolj nevarne. Mutacije so rdeča nit te knjige. Mutacije genetskega zapisa virusa SARS-CoV-2 niso edine mutacije, ki so prizadele te kraje. Ko gre za družbene, pravne, politične, psihološke, kulturne, antropološke in ekonomske učinke pandemije, uporaba besede mutacija ne izpolnjuje vseh strogih kriterijev uporabe znanstvene terminologije. Hkrati pa je prav to skupni imenovalec učinkov pandemije. Ni se spreminjal samo genetski material mikroorganizma. V Sloveniji je izrazito mutiral družbeni genom, genetski zapis, ki določa, kako se reproducirajo družbeni odnosi.« – iz knjige

V letu MMXXI, letu nevarnih mutacij, ko smo dobili cepiva proti covidu-19, je v Sloveniji umrlo več ljudi kot leta 2020, ko se je pandemija koronavirusa začela.

Ali Žerdin (1965) je sprva delal kot novinar in urednik Radia Študent, za tem kot novinar in namestnik odgovornega urednika Mladine, potem pa kot urednik Dnevnikove priloge Objektiv ter tudi odgovorni urednik Dnevnika. Od leta 2010 je zaposlen pri družbi Delo kot urednik Sobotne priloge. Kot novinar in publicist se je v tem času največ ukvarjal s slovenskimi notranjepolitičnimi razmerami.