Ljudje smo ovce 3

Avtor z značilno ostrino razgalja sodobni sistem – od medijske propagande, politične korupcije in kulturne manipulacije do nevidnih oblik suženjstva, ki jih sprejemamo kot “normalnost”. »Prebujenje« ni le nadaljevanje prejšnjih delov, temveč samostojen opomnik, da resnica ni nekaj, kar iščemo zunaj sebe, temveč nekaj, kar moramo znati ohraniti znotraj sebe. Bralca spodbuja k dvomu, k miselnemu uporu in k pogumu, da ne sledi slepo množici. Z nizanjem kratkih, udarnih poglavij, imenovanih Ovčki, knjiga ponuja konkretne misli, nasvete in opozorila – od tega, kako oblast s strahom in lažmi ohranja nadzor, do tega, kako posameznik izgublja svojo individualnost v svetu potrošništva in navidezne svobode.

Žepna izdaja je zamišljena kot vsakodnevni opomnik, h kateremu se lahko vračamo znova in znova – takrat, ko okolica razočara, sistem zatre upanje ali ko resnica postane pretiha. 

• »Smo generacija, ki ima vse – razen moči, da reče NE.«
• »Ko poznamo resnico, spoznamo, da smo sužnji.«
• »Največji lažnivci niso politiki, ampak mi, ki si lažemo med seboj.«
• »Sistem ne potrebuje naše zmage – potrebuje le našo vero, da je boj sploh mogoč.«
• »Zdaj, ko veš, kdo vleče niti – kaj boš naredil?«

Avtor bralca sooči z neudobno resnico: svoboda ni darilo, temveč dolžnost, resnica pa edino orožje, ki ga množice še premorejo.  Kdor obvladuje strah, obvladuje vse – toda kdor spozna resnico, je strahu končno osvobojen. Resnično učenje se začne šele, ko si upaš podvomiti o vsem, kar so te naučili. Če milijon ljudi počne nekaj napačno, je to še vedno napačno za vsakega posameznika.
»Zdaj, ko veš, kdo vleče niti – kaj boš naredil?«

Mnenja o knjigi:
»Temu rečem KNJIGA.«
- Dr. Andraž Teršek (doktor pravnih znanosti)

O avtorju:
Tomaž Caserman je eden izmed tistih Slovencev, ki se vsak dan zaveda minljivosti življenja in poskuša vedno izkoristiti vsako priložnost, ki jo dobi. Takrat, ko je ne, pa naredi vse, kar je mogoče, da si jo ustvari, saj se zaveda, da nič ne pride samo po sebi razen naš konec, zato je treba živeti, dokler obstajamo.

Zakaj pišem?
Ker je to zame strast. Pisanje me motivira in osrečuje. Ker v svojem razmišljanju in pogovorih z drugimi iščem odgovore na vprašanja, ki bi si jih moral zastavljati prav vsak. S pisanjem svobodomiselno izražam pogled na svet okoli sebe, ki se zadnje čase nevarno spreminja. Poleg pisanja knjig pa se ukvarjam tudi s pisanjem filmskih scenarijev in s pravo ekipo si želim posneti tudi film.