Mavrični pajčolan

Mavrični pajčolan je pesniška zbirka, ki se bralcu približa tiho, skoraj neopazno — kot dotik svetlobe, spomina ali glasu, ki ga zaslišimo šele, ko se zares umirimo.

V njenih pesmih se razpira notranji svet, prežet s hrepenenjem, izgubo, nežnostjo in iskanjem lepote v vsakdanjem življenju. Avtorica ne piše glasno; njena lirika deluje z zbranostjo, občutkom in preprostimi podobami, ki se dolgo zadržijo v bralcu.

Pesmi, ki iščejo mir v občutljivem svetu

Zbirka Mavrični pajčolan povezuje naravo in človeška čustva. V verzih se srečujejo osamljenost in toplina odnosov, žalost in upanje, tišina in nežna moč vztrajanja. Pesmi nagovarjajo mame, otroke in vnuke, obenem pa ostajajo dovolj odprte, da lahko vsak bralec v njih najde lastno izkušnjo.

To je poezija za trenutke, ko potrebujemo umik od hrupa. Za trenutke, ko se čas oddaljuje, spomin valovi, človek pa skuša v sebi ohraniti nekaj lepega, krhkega in živega.

V zbirki se prepletajo

• hrepenenje in občutek minevanja,
• izguba, žalost in tiha tolažba,
• narava kot odsev notranjega sveta,
• toplina odnosov med generacijami,
• iskanje miru, lepote in navdiha za življenje.

Mavrični pajčolan je zrcalo avtoričine romantične, poetične duše in povabilo bralcu, naj se za hip ustavi ob besedah, ki ne razlagajo vsega, temveč odpirajo prostor za občutenje.

Zbirka je zmagala na natečaju založbe Kulturni center Maribor 2026.

Odlomek iz knjige

Čas gre mimo mene.
Opazujem,
kako se oddaljuje.
In spet te svinčene noge,
ko ga poskušam ujeti.
Potem mu pustim, da odide.
Izginja kot nekdo,
ki se počasi pogreza v morje.
Na koncu ostanejo valujoči kolobarji,
ki mi oplazijo kožo.

O avtorici

Maja Drolec je diplomirana slovenistka in knjižničarka. Več let je poučevala na osnovni šoli, po upokojitvi pa se je še intenzivneje posvetila literarnemu ustvarjanju. Udeleževala se je delavnic kreativnega pisanja pod mentorstvom Gabriele Babnik v organizaciji JSKD v Ljubljani.

V samozaložbi je izdala avtobiografski roman Bilo je eno poletje (2021), pred tem pa je sodelovala na natečaju za kratek roman Prišleki z delom Hormonski tobogan (2020). Redno sodeluje na regijskem srečanju literatov V zavetju besede ter objavlja eseje, recenzije in razmišljanja o literaturi, gledališču in filmu v revijah Ventilator besed in Jantarna lastovka.

Njeni zapisi o sodobnih družbenih temah so izhajali tudi v revijah Ona in Ona plus ter v številnih lokalnih publikacijah. Prejela je več priznanj, med drugim nagradi Zgodba mojega kraja Mestne knjižnice Ljubljana in Spomini na poletja Knjižnice Domžale. Njena besedila so bila objavljena v revijah Mentor, LUD Literatura, Sodobnost, Vrabec anarhist, Kralji ulice in drugih, sodelovala pa je tudi na več literarnih natečajih.