Medved

»Ljubezenska zgodba z medvedom se sliši bizarno, neverjetno, celo perverzno – a med branjem tega nenavadnega romana, vse te oznake odpadejo.« 

– Irish Times

V središču tega romana je mlada arhivarka Lou, ki dobi nalogo, da uredi zbirko starih knjig polkovnika Caryja na samotnem posestvu sredi kanadske divjine. Lou navdušeno pobegne od svojega dolgočasnega življenja v Torontu in se strastno loti dela. Med gradivom najde tudi zabeležke o folklori v zvezi z medvedi. To jo spodbudi, da začne z medvedom, ki živi na posestvu, navezovati vse tesnejši stik.

Roman se vešče giblje med psihološko študijo osamljene ženske in njenim stikom s prvinsko naravo, zgodba pa bralce vedno znova postavlja pred preizkušnjo.

Iz knjige:
»Medved, naredi, da se bom končno počutila udobno na tem svetu. Daj mi svojo kožo.«

O knjigi:

»To je knjiga o ženski in njeni strasti, ki se prepleta z ljubeznijo. Težko jo je opisati. Ni pravljica, niti legenda, ni alegorija ali magični realizem. Medved, ki nastopa v njej, ni metafora, temveč pravi divji medved – močan in skrivnosten. Pravzaprav je to romantična zgodba. Roman je enkrat liričen, drugič surovo realističen, prežet s tihim humorjem, predvsem pa bralca povsem posrka vase. Ko je leta 1976 izšel, so mu zaradi škandala, ki ga je sprožil, rekli tudi kanadska Lolita. Je to zgodba o naravi, o samoti, o človekovem uničevanju sveta, o kolonializmu ali preprosto zgodba o ženski in ljubezni?«  

– Irena Štaudohar, avtorica knjige Globoko v gozdu

O avtorici:
Marian Engel (1933–1985) je znamenita kanadska pisateljica, ki jo z romanom Medved, za katerega je kanadska enciklopedija zatrdila, da gre za »najbolj kontroverzen roman, ki je bil kadarkoli napisan v Kanadi«, sedaj prvič spoznavamo v slovenščini. V svojih delih se je posvečala vsakdanjemu življenju običajnih ljudi, še posebej žensk. Zaznamuje jih svojevrstna duhovitost, hkrati pa posebna milina, ki jo izkazuje svojim likom. Njen opus obsega sedem romanov in dve zbirki kratkih zgodb ter dve deli za otroke. Avtorica pa v svoji domovini ni bila znana le po pisanju, temveč tudi po aktivizmu za pravice kanadskih pisateljev in pisateljic.