Moj beg iz ruskega ujetništva

Knjiga Moj beg iz ruskega ujetništva je prva knjiga svoje vrste. Zapisana je po resničnih dogodkih, v njej pa glavnega junaka spremljamo na njegovi poti od začetka avstrijske mobilizacije do ujetništva s strani Rusov in pobega na svobodo.

Knjiga daje odličen vpogled v vsakdanje življenje vojaka v prvi svetovni vojni. Nazorno prikazuje hierarhično predispozicijo, ki jo je kot vojni ujetnik glavni junak užival, saj je opaziti velik razkorak v  odnosu do jetnikov z različnimi položaji.

Navadni vojaki so imeli mnogo slabše pogoje v ujetništvu, medtem ko so zajeti oficirji in ostali vojaki z višjimi čini uživali večje privilegije in t. i. svobodo med ujetništvom.

Skozi branje spoznamo tudi vsakdanje življenje navadnih ljudi različnih kultur takratnega časa, ki jih je glavni junak srečeval na begu. Celovito je razkrit tudi razkorak med kulturo vzhoda in zahoda. 

»Ob stoletnici konca prve svetovne vojne sem začutil potrebo, da zberem pisne in dokumentirane spomine iz tistega časa ter skušam prikazati, kaj so nekateri ljudje tedaj bili sposobni narediti.

Iz zapuščine mamine družine sem tako prvič obelodanil spomine tedaj aktivnega avstro-ogrskega častnika. Pričujoči spomini niso kakšna pravljica iz tisoč in ene noči, temveč so resnična doživetja mojega deda, ki jih je zabeležil delno sam, delno pa mi jih je uspelo zbrati v vojaški literaturi. Vse, kar bom navajal, so resnična doživetja, ki sem jih našel doma v obliki rokopisa, napisanega v nemškem jeziku.

Potrudil sem se, da sem prevedel rokopis, saj sem menil, da bi bila narejena velika škoda, če tudi naši nasledniki ne bi dobili možnosti, da se seznanijo z junaštvi svojih prednikov.

Prav tako se mi zdi važno, da v času, ko so pomembne samo materialne dobrine, ljudje skušajo doumeti, kaj sta včasih pomenili čast in domovina.« Ivan Prinčič

Prof. dr. IVAN PRINČIČ dr. med., se je rodil leta 1934 v Zagrebu. Leta 1945 se je preselil v Ljubljano, kjer je končal gimnazijo in se vpisal na Medicinsko fakulteto. Po končanem študiju medicine in odsluženem vojaškem roku je specializiral na Kirurški kliniki v Ljubljani kirurgijo. Po zaključeni specializaciji se je zaposlil na Kliničnem oddelku za travmatologijo kliničnega centra v Ljubljani, kjer je bil zadnjih 10 let do upokojitve predstojnik.