Ženske si zaslužimo biti svobodne
Kot zrela ženska se zavedam, da se je čisto vsaka ženska v preteklosti borila za našo svobodo v sedanjosti. Hvala vam, prednice, da ste imele moč in ste se zoperstavljale najmočnejšemu virusu človeštva – hudobiji. In upam, da bomo tudi ženske v sedanjosti in prihodnosti zmogle ohraniti svoje enakovredno mesto, ki nam pripada.
Knjiga Gretin greh je bila na mojem dolgem spisku želenih knjig, že odkar je izšla. A sem vmes nekoliko pozabila nanjo. Potem pa so radovednost v meni zbudili rdeči čevlji avtorice.
Ker je z njimi dvignila nemalo prahu, je v meni zrasla radovednost, da pogledam v globljo bit ženske, ki sama zase pravi, da bi jo zažgali na grmadi, če bi živela v 17. stoletju. Torej v času, ko se odvija tudi zgodba o Gretinem grehu.
Osebno sem hvaležna, da živim v 21. stoletju. In to ne glede na še vedno veliko število nenavadnih in čudnih pripetljajev, ki se nam dogajajo. Zame danes zagotovo zmaga moja svoboda. Svoboda, ki jo imam kot ženska. Da lahko odločam zase. Da sem s svojimi odločitvami sprejeta, ljubljena, zaželena.
Ob tem mi sicer trka na dušo tudi informacija o ponovni izgubi moči žensk na drugi strani luže ali še v kakšni drugi državi. In ob tem vedno pomislim, da bi bila moja svoboda, če bi sama ali moja hčerka bili rojeni v 21. stoletju v neki drugi državi, lahko tudi danes zelo ogrožena.
A ostanem na slovenski grudi. Tukaj zdaj, kjer imam danes svobodo. Lahko bi bilo še boljše. Lahko pa bi bilo tudi slabše. Zato sem hvaležna, da je tako, da ni slabše. In k temu, da je danes tako, so pripomogle tudi ženske, ki so se v 17. stoletju žrtvovale in zgorele na grmadi.
Med branjem knjige mi je postalo slabo ob moškem egu, prepotentnosti in moški majhnosti takratnega časa. Kako enostavno jim je bilo svoje moške »grehe« zapakirati v idejo, da lahko žensko okriviš čarovništva na podlagi izmišljotin in svojih bolnih ter izprijenih fantazij. Samo da nisi »ti kriv«. In potem celo verjameš svoji laži!
Priznam, da sem v svojem življenju srečala dva človeka, ki sta se tako vedla. Da sta na koncu verjela svojim lažem. Eno žensko in enega moškega. In mislim, da se po nekaterih žilah danes še vedno pretaka ideja o tem, kaj lahko jaz naredim, da ne bom kriv. Drugega bom potunkal, samo da ne bom kriv jaz.
V resnici pa v nobeni zgodbi ni treba, da je nekdo kriv. Občutek krivde je v nas zasadila krščanska vera in še danes lahko čutimo kužnost tega »virusa«, saj včasih tako spontano iščemo krivce drugje. In tako zelo družbeno sprejemljivo je, da mora biti nekdo kriv.
Prepričana sem, da zgodba o Gretinem grehu prikazuje realno podobo takratnega časa, saj tudi ni prva zgodba, ki opisuje odnos do žensk in obsojanje, da so čarovnice. In kako žalostno je, da se je moralo zgoditi tako obdobje.
Sem bila pa navdušena nad celotno vsebino (500 strani dolgo knjigo sem prebrala v treh dneh). Tako zelo navdušena, da sem na spletu začela iskati informacije o zgodovini Slovenije. O temi, ki me ni zanimala nikoli prej. Tako da vse pohvale avtorici za imenitno opisovanje krajev in takratnih situacij med ljudmi.
Knjigo ne priporočam v branje zato, da se boste zgražali nad takratnim odnosom do žensk (ker se verjetno boste), ampak bolj zato, da se še bolj zavedamo, kako pomembni so v življenju znanje, dobri odnosi in zavedanje, da smo enakopravni, da imamo v sebi ogromno moči, da zmoremo, ko je težko, ter da imamo pravico svobodno odločati o svojem telesu.
Tanja Želj Zupančič, Univ. dipl. profesorica športne vzgoje, trenerka pilatesa & ambasadorka samostojnega obuvanja nogavic pri 80-ih letih
