MOR

Fantazijska povest o nepojasnjeni miazmi, ki se tiho in vztrajno zažira v speče kotičke vasice, se sprva prične kot vestno iskanje resnice ob nepojasnjenem umoru, hitro pa zdrsne v kalno vrtinčasto globel grenkih osebnih zamer, vaških zamolčanih skrivnosti in mračnih sil, ki prežijo na ta svet onkraj tančice vidnega sveta.

Na težki preizkušnji se znajde Oskarjeva vest, ki vztrajno hlepi po pravičnosti, kot tudi vera njegovega sopotnika, župnika Gogolarja. Kajti obstajajo odgovori, ki bi jih bilo modreje pustiti speče v tišini pozabe.

Roman Mor je temačna pot v preteklost, v oddaljeno in nenavadno leto 1816, ki je v zgodovini poznano tudi kot leto brez poletja, v čas po dveh desetletjih nemira in vojn, ko so se razbiti ostanki narodov trudili znova sestaviti svoja razčlovečena življenja, stare resnice pa so še vedno tiho tleče čakale v sencah.

Fantastična povest, v kateri se kriminalka prepleta z elementi folklore, psihološke napetosti in nadnaravnega, večni boj med svetlobo in temo, vprašanja o pravi veri, pa tudi o resnici, izvoru in naravi zla, postavlja v nek povsem nov okvir.

To je zgodba o iskanju namena sredi mrzle tišine, o notranjih bojih, kjer razum postopno popušča pred neizrekljivim, vera razpada pod težo dvoma, in žrtvovanje postane nujen davek pred odrešitvijo.

Si upate izvedeti, kaj vse se skriva v temi? Potem je Mor roman, ki ga morate prebrati.

Iz knjige

»Ne upam si govoriti o tem, kaj domačini pravijo, da tod resnično straši, kajti bojim se, da bi že omemba tega lahko prebudila nekaj, kar nikoli ne bi smelo biti prebujeno. Dovolj je reči, da verjamejo, da ni s tega sveta niti s katerega koli sveta, ki ga poznamo ali bi nam ga bilo dano kdaj videti. Pride v najtemnejših nočnih urah, ko je luna zavita v oblake in so zvezde pobegnile z neba. Neslišno se prikrade v misli spečih in sen zavije v grozo in obup.«

»Tukaj so zime dolge in noči še daljše. Da bi si skrajšali čas, si domačini pripovedujejo vse mogoče vznemirljive, strašljive zgodbe. O besih, duhovih, pasjeglavcih, vedomcih … verjamete v pošasti, stražnik?« Naredil je požirek, se naslonil svetlega pogleda in vrgel eno nogo čez drugo, gleženj čez koleno. »In v strašljivih zgodbah so samo pošasti in žrtve. Ne želite biti ne eno … ne drugo.«

O avtorju

Tomaž Kotnik je Prevaljčan, ki se je z družino ugnezdil v Ljubljani. Svojo strast do besed je kot avtor in urednik uril v nekoč brstečem revijalnem svetu, kasneje pa svoj življenjepis dopolnil še s snovanjem celostnih digitalnih izkušenj. V svet romanopisja se je podal prav na preseku teh dveh svetov, kjer lahko domišljene podobe spreminja v fantastične povesti, potopljene v globine folklore, neobičajnega in celo strašljivega. Rad ima šah, pse in ljudi vseh barv in oblik – včasih tudi v drugačnem vrstnem redu.