Mrgolenje imen

Mrgolenje imen je knjiga, ki že z naslovom nakaže svoj živahni notranji ritem: v njej se zbirajo imena, knjige, avtorji, misli, spomini, dnevniki, kritike in drobni premiki vsakdana, ki jih avtor povezuje v samosvoj literarni tok.

Gre za skupek besedil, nastalih in objavljenih v različnih medijih v pretekli petletki, ki se posvečajo marsičemu v intimi in družbi, predvsem pa nenehnemu navdušenju nad branjem in pisanjem. Spisi, kritike in boani se v knjigi srečajo z dnevniki, avtorjevimi stalnicami tovrstnih knjižnih izdaj.

Knjiga imen, knjig in razmislekov

V Mrgolenju imen lastna imena niso zgolj podatki, temveč del kulturnega prostora, v katerem se vzpostavljajo pomeni, sorodnosti, razlike in premisleki. Avtor se loteva literature, družbe in lastnega doživljanja z izrazitim občutkom za jezik, z intelektualno radovednostjo in slogom, ki se pogosto spogleduje s humorjem.

Besedila ne sledijo hladni distanci, temveč živemu odnosu do napisanega. Sedmak piše kot bralec, avtor, opazovalec in sogovornik kulture — z zavestjo, da knjige nikoli ne obstajajo same, temveč vedno v mreži ljudi, časov, izkušenj in imen.

V knjigi so zbrani

• eseji in spisi o literaturi, kulturi, intimi in družbi,
• dnevniški zapisi kot prepoznaven del avtorjevih knjižnih izdaj,
• recenzije knjig slovenskih avtorjev in avtoric,
• besedila z izrazito jezikovno igrivostjo in humorno ostrino,
• razmisleki o branju in pisanju kot stalnem ustvarjalnem nemiru.

Knjiga vključuje tudi avtorjeve zapise o delih avtorjev in avtoric, med katerimi so Zoran Predin, Boris Kolar, Norma Bale, Janja Rakuš, Uroš Zupan, Andrej Blatnik, Tereza Vuk, Jedrt Maležič, Boštjan Tadel, Dragan Petrovec, Muanis Sinanović, Mojca Pišek, Andrej Lutman, Anja Radaljac, Teodor Lorenčič, Branko Šömen, Suzana Zagorc, Miha Lampreht, Miša Gams, Dragan Potočnik, Branko Gradišnik, Matjaž Virjent, Marija Švajncer, Marjan Rajšp, Matej Krajnc in Bojan Tomažič.

Iz knjige

Navada radovednežev je sicer, da zanimanje prvenstveno usmerijo v avtorstva stvaritev, preden se začnejo posvečati ustvarjenemu, a lastninski temelj informacij v tem tekstu načenjam malo drugače, čeprav mu nikoli ne bo mogoče povsem spodmakniti tal.

Vprašljivo je celo, ali je pričujoče besedilo sploh mogoče imenovati esej, za katerega je skorajda obvezno citiranje oziroma nanašanje na izbrane priimke. Torej je za zdaj najbolje, da se bralcu ali bralki, v kolikor sta uspela priti do te vrstice, zahvalim za vztrajnost, saj ni enostavno slediti nekoliko daljšemu besedilu brez odstavkov, kjer med stavki ni ljudi, krajev in stvari z velikimi začetnicami.

O avtorju

Bojan Sedmak, rojen leta 1958 v Mariboru, je slovenski pesnik, kantavtor, esejist in profesor slovenskega jezika ter filozofije. Deluje na presečišču literature in glasbe, njegova dela pa zaznamujeta družbena refleksija in izrazita jezikovna igrivost.

Je avtor številnih pesniških zbirk, kolumn, dnevniških zapisov in aforizmov, med drugim del Zamahi med belo, rdeče, Mraken ali bitje ponoči in Imenuj zrak.

Kot kantavtor in tekstopisec je pomembno vplival na slovenski glasbeni prostor; njegove pesmi izvajajo številni priznani glasbeniki. Velja za eno vidnejših, čeprav pogosto prezrtih ustvarjalnih figur sodobne slovenske kulture, ki s svojim opusom povezuje literarno in glasbeno ustvarjanje.