Na spletni prižnici 2

Z vlogi (videodnevniki) Martin Golob od jeseni 2018 na iskren in slikovit način kaže, kako potekata duhovnikov vsakdanjik in praznik. Prinašajo razmisleke o verskih vprašanjih, anekdote in spomine na posebna srečanja, so pričevanje hvaležnosti za dar življenja in prošnja za molitveno podporo. V tej knjigi je objavljenih 100 izbranih in prirejenih Martinovih nagovorov v vlogih, pa jih povezuje duhovna rdeča nit: »Skoraj sedem let, različne župnije, različni ljudje, različne izkušnje, maše, zakramenti, blagoslovi, knjigi, pogovorni večeri, mediji ... Gospod pa je isti!« (Martin Golob)

V novi knjigi pa najdete uredniški izbor 100 Martinovih vlogov, torej videodnevnikov, ki jih redno objavlja na portalu Aleteia od jeseni 2018.

»Rad bi vam položil na srce: namesto da preklinjamo, raje blagoslavljajmo. Širimo lepe besede in zglede, predvsem pa molimo ne le za tiste, ki jih imamo radi, ampak tudi za one, ki nam gredo na živce ali pa mi njim.«

O knjigi:

»Ko prebiram spletne objave (vloge) Martina Goloba, nekdaj mojega študenta, zdaj pa sobrata v duhovništvu in prijatelja, mi prihaja na misel razmišljanje škofa R. Stecherja, ki je pred nekaj desetletji deloval v Innsbrucku in je bil navdušen planinec. Iz doživetij v gorah je dobival navdih za svoje pridige. Občudoval je zasnežene tirolske gore, izpod katerih tečejo nešteti potoki in polnijo vodna zajetja. Razvejana vodovodna napeljava potem dovaja svežo vodo v domove ljudi. Škof ob tem razvija domiselno primerjavo z delovanjem Cerkve. Njena naloga je podobna vodovodu: dušam ljudi že dva tisoč let dovaja svežo vodo milosti in resnice. V primerjavi z obilico drugih duhovnih ponudb ima najboljšo »vodo«, neizčrpne duhovne zaklade, prava »zajetja« studencev žive vode – to je Božja beseda, to so njeni zakramenti. Njena šibka točka pa je »napeljava«, saj tega bogastva ne zna najbolje pripeljati do človeka in potešiti njegovo duhovno žejo. – Martin pogumno utira nove poti oznanjevanja. S svojimi vlogi in drugimi kratkimi objavami nagovarja verne, manj verne in drugače verne. Postreže s požirkom ali kozarcem sveže vode. Prostodušno, nevsiljivo, neposredno, pa tudi s kakšno domislico in humorjem. Drži se načela, ki ga poznajo govorniki: »Več velja zrno popra kakor škaf repe.«

- dr. Bogdan Dolenc, duhovnik in upokojeni profesor na Teološki fakulteti