Negotovi manifest. Emily Dickinson, Marina Cvetajeva: Neizmernost poezije

V tej svojski literarni zvrsti, v kateri se besedilo in risba tesno, a nikakor ne ilustrativno prepletata in dopolnjujeta, obdeluje povezane biografije velikih osebnosti in jih v ozadju podlaga z avtofikcijsko linijo. Po Walterju Benjaminu, Vincentu Van Goghu, Alfredu de Gobineauju itn. je sedmi zvezek posvetil Emily Dickinson in Marini Cvetajevi, pesnicama, ki ju na videz vse ločuje, a je avtor prav z njima vstopil v svet »ženske« poezije. 

Med epizode teh dveh izjemnih življenj so vstavljeni odlomki iz pesniških del, Pajak pa skozi prizmo individualnih zgodb zarisuje tudi tok velikih zgodovinskih dogodkov. Črno-bele risbe, ki spremljajo besedilo, se nanj je redko navezujejo mimetično, večinoma le metaforično in tako stopnjujejo njegovo poetično moč. Biografiji pesnic nista primerjani ne prepleteni, samo sopostavljeni, s čimer stopa v ospredje vzporedna intenzivnost njune brezkompromisne odločitve za pesništvo. Neizmernost poezije, kot pravi podnaslov knjige.