Nietzsche: biografija njegovega mišljenja

Prva monografija o Nietzschejevi filozofiji v slovenščini
Nietzsche: biografija njegovega mišljenja je prva obsežnejša monografija v slovenščini, posvečena kontroverzni celoti Nietzschejevega „življenja in dela“. Podnaslov knjige opozarja predvsem na to, da ima Nietzschejevo mišljenje svoje lastno življenje, svojo lastno življenjsko pot, tj. svojo lastno biografijo. Nietzsche, ki je bil „laboratorij mišljenja“, „elektrarna za proizvodnjo interpretacij“, je namreč na oder „postavil dramo tega, kar je mogoče misliti in kar je mogoče živeti”. Ena izmed intenc knjige je torej postopna izdelava, zapopadenje „Nietzscheja skozi Nietzscheja“. Safranski pripoveduje zgodbo Nietzschejeva življenja, kakor se je začela leta 1844 z Nietzschejevim rojstvom. Leta 1900, z Nietzschejevo smrtjo, je bilo konec njegove biografije. To pa ni bil konec biografije njegovega mišljenja. Safranski, tudi ko pregleduje Nietzschejev pomen za filozofijo 20. stoletja in še čez, temu pravi: „zgodba brez konca“. Ali kot je zapisal na koncu knjige: »Pri pisanju te knjige sem imel pred očmi sliko Casparja Davida Friedricha Menih ob morju. Na njej je človek, ki stoji sam na obali pred neznanskim obzorjem iz neba in morja. Je to neznansko mogoče misliti? Ali izkušnja neznanskega ne odpravi vsake misli? Nietzsche je bil tak menih ob morju; vselej je imel pred očmi neznansko, vselej je bil pripravljen pustiti misli potoniti v nedoločljivem, nato pa znova začeti misliti v novem poskusu oblikovanja. Kant je spraševal, ali naj zapustimo utrjeno kraljestvo uma in se podamo na odprto morje neznanega, in se zavzemal za to, da ostanemo tu. Nietzsche pa je odplul.«Rüdiger Safranski (1945) je nemški filozof in esejist. V Frankfurtu in Berlinu je študiral filozofijo, germanistiko in zgodovino. Po začeti univerzitetni karieri se je v osemdesetih letih raje kot za habilitacijo odločil za poklic svobodnega pisatelja. Živi in dela v kraju Badenweiler pri Freiburgu. Leta 1984 je izšla njegova prva knjiga: E. T. A. Hoffmann. Življenje skeptičnega fantasta. Sledile so ji, med drugim, Schopenhauer in divja leta filozofije. Biografija (1988), Koliko resnice potrebuje človek? O tem, kar je mogoče misliti in kar je mogoče živeti (1990), Mojster iz Nemčije. Heidegger in njegov čas (1994), Zlo ali drama svobode (1997), Friedrich Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja (2000), Koliko globalizacije prenese človek? (2003), Schiller ali iznajdba nemškega idealizma (2004), Romantika. Nemška afera (2007), Goethe in Schiller. Zgodovina nekega prijateljstva (2009). Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, prejel je nekaj nemških in mednarodnih nagrad za filozofijo in esejistiko, od leta 2002 skupaj s Petrom Sloterdijkom moderirata odmevni „Filozofski kvartet“ na televiziji ZDF.VSEBINAPRVO POGLAVJEDve strasti: neznansko in glasba. Kako živeti, ko glasbe ni več? Postsirenska žalost. Streznitev. Poskus in skušnjava.DRUGO POGLAVJEDeček piše. Dividuum. Blisk in grom. Najdevanje in iznajdevanje življenjepisov. Prometej in drugi. Prvi poskus s filozofijo: »Usoda in zgodovina«. Ocean idej in daljnotožje.TRETJE POGLAVJEIzpraševanja vesti. Filološka dieta. Doživetje Schopenhauerja. Mišljenje kot samopremagovanje. Poveličana physis in genij. Dvom o filologiji. Volja do sloga. Prvo srečanje z Wagnerjem.ČETRTO POGLAVJEVrtinec biti. Rojstvo »Rojstva tragedije«. Okrutnost pri temelju. Nietzsche v vojni. Sužnji. Moralno vs. estetsko mišljenje. Strah pred vstajo. Vpogledi v skrivnost delovanja kulture. Svetl(obn)e podobe in varovalni zasloni pred neznanskim. Dionizična modrost.PETO POGLAVJENietzsche in Wagner: skupno ukvarjanje z mitom. Romantika in kulturna revolucija. »Prstan«. Nietzschejevo ukvarjanje z Mojstrom. Dionizova vrnitev. Vizije zatona in »konica zamaknjenosti«. Deziluzija v Bayreuthu.ŠESTO POGLAVJEDuhovi epohe. Mišljenje v prisilni delavnici. Velika odčaranja. »Času neprimerna premišljevanja«. Proti materializmu in historizmu. Nedovoljeni streli in razstrupljevalne kure. Z Maxom Stirnerjem in naprej od njega.SEDMO POGLAVJESlovo od Wagnerja. Sokrat ne popušča. Univerzalna zdravilna moč vednosti. Nujne okrutnosti. Poskus s hladnostjo. V praznem prostoru padajoči atomi. »Človeško, prečloveško«.OSMO POGLAVJE»Človeško, prečloveško«. Kemija pojmov. Logično zanikanje sveta in življenjsko praktični pragmatizem. Neznansko socialnega. Sočutje. Vedri naturalizem. Kritika metafizike. Uganka brezspoznavne biti. Kavzalnost namesto svobode.DEVETO POGLAVJESlovo od profesorja. Mišljenje, telo, jezik. Paul Reé. Od »Človeškega, prečloveškega« k »Jutranji zarji«. Nemoralni temelji morale. Prijemi skrunitve templja. Religija in umetnost na preizkusni mizi. Dvodomni sistem kulture.DESETO POGLAVJE»Jutranja zarja«. Resnica ali ljubezen? Dvom o filozofiji. Nietzsche kot fenomenolog. Radost spoznavanja. Kolumb notranjega sveta. Meje jezika in meje sveta. Veliki navdih ob Surlejski pečini.ENAJSTO POGLAVJEMisliti kozmično v Sils Marii. Razčlovečena narava. Vzvišeni računi. Nauk o večnem vračanju. Sveti januar v Genovi. Srečni dnevi, vesela znanost. Messina.DVANAJSTO POGLAVJEHomoerotičnost. Spolni Dioniz. Zgodba z Lou Salomé. Zaratustra kot okop. Človeško in nadčloveško. Darvinistični nesporazum. Fantazije uničenja. »Kako sit sem tragičnih gest in besed.«TRINAJSTO POGLAVJEŠe enkrat Zaratustra. Lahkost, ki je tako težka. Volja do ljubezni in volja do moči. Predstopnje in odvijanje. Nasilje in igra sveta. Odprti problem: sámostopnjevanje in solidarnost. Odcepi na poti k nenapisanemu osrednjemu delu: »Onstran dobrega in zlega« in »H genealogiji morale«.ŠTIRINAJSTO POGLAVJEZadnje leto. Razmišljanje o lastnem življenju. Razmišljanje zaradi lastnega življenja. Smehljanje avgurov. Usodnost in vedrina. Molk morja. Finale v Torinu.PETNAJSTO POGLAVJEEvrope siva plesen odkrije Nietzscheja. Konjunktura filozofije življenja. Doživetje Nietzscheja pri Thomasu Mannu. Bergson, Max Scheler, Georg Simmel. Zaratustra v vojni. Ernst Bertram in Vitez, smrt in hudič. Alfred Baeumler in heraklitski Nietzsche. Proti-protisemitizem. Po sledovih Nietzscheja: Jaspers, Heidegger, Adorno/Horkheimer in Foucault. Dioniz in oblast. Zgodba brez konca.Prevod: Tomo Virk
Akcijska cena 22,32 € Redna cena 24,00 €
7%
POPUST
Akcijska cena 22,32 € Redna cena 24,00 €
Nietzsche: biografija njegovega mišljenja
Prva monografija o Nietzschejevi filozofiji v slovenščini
Nietzsche: biografija njegovega mišljenja je prva obsežnejša monografija v slovenščini, posvečena kontroverzni celoti Nietzschejevega „življenja in dela“. Podnaslov knjige opozarja predvsem na to, da ima Nietzschejevo mišljenje svoje lastno življenje, svojo lastno življenjsko pot, tj. svojo lastno biografijo. Nietzsche, ki je bil „laboratorij mišljenja“, „elektrarna za proizvodnjo interpretacij“, je namreč na oder „postavil dramo tega, kar je mogoče misliti in kar je mogoče živeti”. Ena izmed intenc knjige je torej postopna izdelava, zapopadenje „Nietzscheja skozi Nietzscheja“. Safranski pripoveduje zgodbo Nietzschejeva življenja, kakor se je začela leta 1844 z Nietzschejevim rojstvom. Leta 1900, z Nietzschejevo smrtjo, je bilo konec njegove biografije. To pa ni bil konec biografije njegovega mišljenja. Safranski, tudi ko pregleduje Nietzschejev pomen za filozofijo 20. stoletja in še čez, temu pravi: „zgodba brez konca“. Ali kot je zapisal na koncu knjige: »Pri pisanju te knjige sem imel pred očmi sliko Casparja Davida Friedricha Menih ob morju. Na njej je človek, ki stoji sam na obali pred neznanskim obzorjem iz neba in morja. Je to neznansko mogoče misliti? Ali izkušnja neznanskega ne odpravi vsake misli? Nietzsche je bil tak menih ob morju; vselej je imel pred očmi neznansko, vselej je bil pripravljen pustiti misli potoniti v nedoločljivem, nato pa znova začeti misliti v novem poskusu oblikovanja. Kant je spraševal, ali naj zapustimo utrjeno kraljestvo uma in se podamo na odprto morje neznanega, in se zavzemal za to, da ostanemo tu. Nietzsche pa je odplul.«Rüdiger Safranski (1945) je nemški filozof in esejist. V Frankfurtu in Berlinu je študiral filozofijo, germanistiko in zgodovino. Po začeti univerzitetni karieri se je v osemdesetih letih raje kot za habilitacijo odločil za poklic svobodnega pisatelja. Živi in dela v kraju Badenweiler pri Freiburgu. Leta 1984 je izšla njegova prva knjiga: E. T. A. Hoffmann. Življenje skeptičnega fantasta. Sledile so ji, med drugim, Schopenhauer in divja leta filozofije. Biografija (1988), Koliko resnice potrebuje človek? O tem, kar je mogoče misliti in kar je mogoče živeti (1990), Mojster iz Nemčije. Heidegger in njegov čas (1994), Zlo ali drama svobode (1997), Friedrich Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja (2000), Koliko globalizacije prenese človek? (2003), Schiller ali iznajdba nemškega idealizma (2004), Romantika. Nemška afera (2007), Goethe in Schiller. Zgodovina nekega prijateljstva (2009). Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, prejel je nekaj nemških in mednarodnih nagrad za filozofijo in esejistiko, od leta 2002 skupaj s Petrom Sloterdijkom moderirata odmevni „Filozofski kvartet“ na televiziji ZDF.VSEBINAPRVO POGLAVJEDve strasti: neznansko in glasba. Kako živeti, ko glasbe ni več? Postsirenska žalost. Streznitev. Poskus in skušnjava.DRUGO POGLAVJEDeček piše. Dividuum. Blisk in grom. Najdevanje in iznajdevanje življenjepisov. Prometej in drugi. Prvi poskus s filozofijo: »Usoda in zgodovina«. Ocean idej in daljnotožje.TRETJE POGLAVJEIzpraševanja vesti. Filološka dieta. Doživetje Schopenhauerja. Mišljenje kot samopremagovanje. Poveličana physis in genij. Dvom o filologiji. Volja do sloga. Prvo srečanje z Wagnerjem.ČETRTO POGLAVJEVrtinec biti. Rojstvo »Rojstva tragedije«. Okrutnost pri temelju. Nietzsche v vojni. Sužnji. Moralno vs. estetsko mišljenje. Strah pred vstajo. Vpogledi v skrivnost delovanja kulture. Svetl(obn)e podobe in varovalni zasloni pred neznanskim. Dionizična modrost.PETO POGLAVJENietzsche in Wagner: skupno ukvarjanje z mitom. Romantika in kulturna revolucija. »Prstan«. Nietzschejevo ukvarjanje z Mojstrom. Dionizova vrnitev. Vizije zatona in »konica zamaknjenosti«. Deziluzija v Bayreuthu.ŠESTO POGLAVJEDuhovi epohe. Mišljenje v prisilni delavnici. Velika odčaranja. »Času neprimerna premišljevanja«. Proti materializmu in historizmu. Nedovoljeni streli in razstrupljevalne kure. Z Maxom Stirnerjem in naprej od njega.SEDMO POGLAVJESlovo od Wagnerja. Sokrat ne popušča. Univerzalna zdravilna moč vednosti. Nujne okrutnosti. Poskus s hladnostjo. V praznem prostoru padajoči atomi. »Človeško, prečloveško«.OSMO POGLAVJE»Človeško, prečloveško«. Kemija pojmov. Logično zanikanje sveta in življenjsko praktični pragmatizem. Neznansko socialnega. Sočutje. Vedri naturalizem. Kritika metafizike. Uganka brezspoznavne biti. Kavzalnost namesto svobode.DEVETO POGLAVJESlovo od profesorja. Mišljenje, telo, jezik. Paul Reé. Od »Človeškega, prečloveškega« k »Jutranji zarji«. Nemoralni temelji morale. Prijemi skrunitve templja. Religija in umetnost na preizkusni mizi. Dvodomni sistem kulture.DESETO POGLAVJE»Jutranja zarja«. Resnica ali ljubezen? Dvom o filozofiji. Nietzsche kot fenomenolog. Radost spoznavanja. Kolumb notranjega sveta. Meje jezika in meje sveta. Veliki navdih ob Surlejski pečini.ENAJSTO POGLAVJEMisliti kozmično v Sils Marii. Razčlovečena narava. Vzvišeni računi. Nauk o večnem vračanju. Sveti januar v Genovi. Srečni dnevi, vesela znanost. Messina.DVANAJSTO POGLAVJEHomoerotičnost. Spolni Dioniz. Zgodba z Lou Salomé. Zaratustra kot okop. Človeško in nadčloveško. Darvinistični nesporazum. Fantazije uničenja. »Kako sit sem tragičnih gest in besed.«TRINAJSTO POGLAVJEŠe enkrat Zaratustra. Lahkost, ki je tako težka. Volja do ljubezni in volja do moči. Predstopnje in odvijanje. Nasilje in igra sveta. Odprti problem: sámostopnjevanje in solidarnost. Odcepi na poti k nenapisanemu osrednjemu delu: »Onstran dobrega in zlega« in »H genealogiji morale«.ŠTIRINAJSTO POGLAVJEZadnje leto. Razmišljanje o lastnem življenju. Razmišljanje zaradi lastnega življenja. Smehljanje avgurov. Usodnost in vedrina. Molk morja. Finale v Torinu.PETNAJSTO POGLAVJEEvrope siva plesen odkrije Nietzscheja. Konjunktura filozofije življenja. Doživetje Nietzscheja pri Thomasu Mannu. Bergson, Max Scheler, Georg Simmel. Zaratustra v vojni. Ernst Bertram in Vitez, smrt in hudič. Alfred Baeumler in heraklitski Nietzsche. Proti-protisemitizem. Po sledovih Nietzscheja: Jaspers, Heidegger, Adorno/Horkheimer in Foucault. Dioniz in oblast. Zgodba brez konca.Prevod: Tomo Virk
Akcijska cena 22,32 € Redna cena 24,00 €
Podnaslov: Prva monografija o Nietzschejevi filozofiji v slovenščini
Avtor: Rüdiger Safranski
EAN koda: 9789616717472
Nietzsche: biografija njegovega mišljenja je prva obsežnejša monografija v slovenščini, posvečena kontroverzni celoti Nietzschejevega „življenja in dela“. Podnaslov knjige opozarja predvsem na to, da ima Nietzschejevo mišljenje svoje lastno življenje, svojo lastno življenjsko pot, tj. svojo lastno biografijo. Nietzsche, ki je bil „laboratorij mišljenja“, „elektrarna za proizvodnjo interpretacij“, je namreč na oder „postavil dramo tega, kar je mogoče misliti in kar je mogoče živeti”. Ena izmed intenc knjige je torej postopna izdelava, zapopadenje „Nietzscheja skozi Nietzscheja“. Safranski pripoveduje zgodbo Nietzschejeva življenja, kakor se je začela leta 1844 z Nietzschejevim rojstvom. Leta 1900, z Nietzschejevo smrtjo, je bilo konec njegove biografije. To pa ni bil konec biografije njegovega mišljenja. Safranski, tudi ko pregleduje Nietzschejev pomen za filozofijo 20. stoletja in še čez, temu pravi: „zgodba brez konca“. Ali kot je zapisal na koncu knjige: »Pri pisanju te knjige sem imel pred očmi sliko Casparja Davida Friedricha Menih ob morju. Na njej je človek, ki stoji sam na obali pred neznanskim obzorjem iz neba in morja. Je to neznansko mogoče misliti? Ali izkušnja neznanskega ne odpravi vsake misli? Nietzsche je bil tak menih ob morju; vselej je imel pred očmi neznansko, vselej je bil pripravljen pustiti misli potoniti v nedoločljivem, nato pa znova začeti misliti v novem poskusu oblikovanja. Kant je spraševal, ali naj zapustimo utrjeno kraljestvo uma in se podamo na odprto morje neznanega, in se zavzemal za to, da ostanemo tu. Nietzsche pa je odplul.«Rüdiger Safranski (1945) je nemški filozof in esejist. V Frankfurtu in Berlinu je študiral filozofijo, germanistiko in zgodovino. Po začeti univerzitetni karieri se je v osemdesetih letih raje kot za habilitacijo odločil za poklic svobodnega pisatelja. Živi in dela v kraju Badenweiler pri Freiburgu. Leta 1984 je izšla njegova prva knjiga: E. T. A. Hoffmann. Življenje skeptičnega fantasta. Sledile so ji, med drugim, Schopenhauer in divja leta filozofije. Biografija (1988), Koliko resnice potrebuje človek? O tem, kar je mogoče misliti in kar je mogoče živeti (1990), Mojster iz Nemčije. Heidegger in njegov čas (1994), Zlo ali drama svobode (1997), Friedrich Nietzsche. Biografija njegovega mišljenja (2000), Koliko globalizacije prenese človek? (2003), Schiller ali iznajdba nemškega idealizma (2004), Romantika. Nemška afera (2007), Goethe in Schiller. Zgodovina nekega prijateljstva (2009). Njegova dela so prevedena v številne tuje jezike, prejel je nekaj nemških in mednarodnih nagrad za filozofijo in esejistiko, od leta 2002 skupaj s Petrom Sloterdijkom moderirata odmevni „Filozofski kvartet“ na televiziji ZDF.VSEBINAPRVO POGLAVJEDve strasti: neznansko in glasba. Kako živeti, ko glasbe ni več? Postsirenska žalost. Streznitev. Poskus in skušnjava.DRUGO POGLAVJEDeček piše. Dividuum. Blisk in grom. Najdevanje in iznajdevanje življenjepisov. Prometej in drugi. Prvi poskus s filozofijo: »Usoda in zgodovina«. Ocean idej in daljnotožje.TRETJE POGLAVJEIzpraševanja vesti. Filološka dieta. Doživetje Schopenhauerja. Mišljenje kot samopremagovanje. Poveličana physis in genij. Dvom o filologiji. Volja do sloga. Prvo srečanje z Wagnerjem.ČETRTO POGLAVJEVrtinec biti. Rojstvo »Rojstva tragedije«. Okrutnost pri temelju. Nietzsche v vojni. Sužnji. Moralno vs. estetsko mišljenje. Strah pred vstajo. Vpogledi v skrivnost delovanja kulture. Svetl(obn)e podobe in varovalni zasloni pred neznanskim. Dionizična modrost.PETO POGLAVJENietzsche in Wagner: skupno ukvarjanje z mitom. Romantika in kulturna revolucija. »Prstan«. Nietzschejevo ukvarjanje z Mojstrom. Dionizova vrnitev. Vizije zatona in »konica zamaknjenosti«. Deziluzija v Bayreuthu.šESTO POGLAVJEDuhovi epohe. Mišljenje v prisilni delavnici. Velika odčaranja. »Času neprimerna premišljevanja«. Proti materializmu in historizmu. Nedovoljeni streli in razstrupljevalne kure. Z Maxom Stirnerjem in naprej od njega.SEDMO POGLAVJESlovo od Wagnerja. Sokrat ne popušča. Univerzalna zdravilna moč vednosti. Nujne okrutnosti. Poskus s hladnostjo. V praznem prostoru padajoči atomi. »Človeško, prečloveško«.OSMO POGLAVJE»Človeško, prečloveško«. Kemija pojmov. Logično zanikanje sveta in življenjsko praktični pragmatizem. Neznansko socialnega. Sočutje. Vedri naturalizem. Kritika metafizike. Uganka brezspoznavne biti. Kavzalnost namesto svobode.DEVETO POGLAVJESlovo od profesorja. Mišljenje, telo, jezik. Paul Reé. Od »Človeškega, prečloveškega« k »Jutranji zarji«. Nemoralni temelji morale. Prijemi skrunitve templja. Religija in umetnost na preizkusni mizi. Dvodomni sistem kulture.DESETO POGLAVJE»Jutranja zarja«. Resnica ali ljubezen? Dvom o filozofiji. Nietzsche kot fenomenolog. Radost spoznavanja. Kolumb notranjega sveta. Meje jezika in meje sveta. Veliki navdih ob Surlejski pečini.ENAJSTO POGLAVJEMisliti kozmično v Sils Marii. Razčlovečena narava. Vzvišeni računi. Nauk o večnem vračanju. Sveti januar v Genovi. Srečni dnevi, vesela znanost. Messina.DVANAJSTO POGLAVJEHomoerotičnost. Spolni Dioniz. Zgodba z Lou Salomé. Zaratustra kot okop. Človeško in nadčloveško. Darvinistični nesporazum. Fantazije uničenja. »Kako sit sem tragičnih gest in besed.«TRINAJSTO POGLAVJEše enkrat Zaratustra. Lahkost, ki je tako težka. Volja do ljubezni in volja do moči. Predstopnje in odvijanje. Nasilje in igra sveta. Odprti problem: sámostopnjevanje in solidarnost. Odcepi na poti k nenapisanemu osrednjemu delu: »Onstran dobrega in zlega« in »H genealogiji morale«.šTIRINAJSTO POGLAVJEZadnje leto. Razmišljanje o lastnem življenju. Razmišljanje zaradi lastnega življenja. Smehljanje avgurov. Usodnost in vedrina. Molk morja. Finale v Torinu.PETNAJSTO POGLAVJEEvrope siva plesen odkrije Nietzscheja. Konjunktura filozofije življenja. Doživetje Nietzscheja pri Thomasu Mannu. Bergson, Max Scheler, Georg Simmel. Zaratustra v vojni. Ernst Bertram in Vitez, smrt in hudič. Alfred Baeumler in heraklitski Nietzsche. Proti-protisemitizem. Po sledovih Nietzscheja: Jaspers, Heidegger, Adorno/Horkheimer in Foucault. Dioniz in oblast. Zgodba brez konca.Prevod: Tomo Virk
Prikaži celoten opis
Napišite vaše lastno mnenje
Komentirajo lahko samo registrirani uporabniki. Prosimo, da se prijavite, oziroma se registrirate
Slava Yurthev Copyright