Nula - nula - nula

Ko mladenič obleče uniformo JLA, misli, da ga čaka vojaška disciplina. Namesto tega dobi lekcijo iz absurda.

To ni zgodba o vojni, temveč o generaciji odraščajočih mladeničev, ki je morala odslužiti svoj del absurda in pri tem ostati prisebna.

Če ste služili vojaški rok, boste prikimali. Če ga niste, boste končno razumeli, o čem govorijo.

Nula-nula-nula ne gradi zgolj na vojaških anekdotah ali nostalgiji, temveč na natančnem opazovanju mehanike sistema. Njena posebnost je v zreli distanci: dogodki niso zapisani z jezo ali romantiko, temveč z mirno, inteligentno ironijo, ki bralcu dopušča, da absurd prepozna sam.

Roman temelji na avtentični izkušnji, vendar presega spominsko literaturo. Sistem ni le kulisa, temveč osrednji literarni motiv, tihi lik iz ozadja, ki deluje po lastnih pravilih. Humor ne služi le zabavi, temveč razgaljanju nelogičnosti in ohranjanju dostojanstva.

Edinstvenost knjige je prav v tem ravnotežju: med smehom in treznostjo, med osebno izpovedjo in generacijskim portretom, med zgodovinskim dokumentom in univerzalno zgodbo o človeku v mehanizmu sistema.

Roman raziskuje odnos med posameznikom in sistemom. Med človekom, ki razmišlja, in mehanizmom, ki ne sprašuje. V ospredju so absurd birokracije, kolektivna disciplina brez smisla ter vsakodnevni rituali, ki nadomeščajo zdravo pamet.

Pomembna tema je tudi humor kot način preživetja. Smeh ni upor proti sistemu, temveč način, da v njem ostaneš človek. Knjiga odpira vprašanje, kako ohraniti identiteto, dostojanstvo in notranjo svobodo, ko si ujet v strukturi, ki ceni uniformnost bolj kot osebnost.

V širšem smislu roman ni le zgodba o služenju vojaškega roka, temveč o vsakem sistemu, ki od posameznika zahteva prilagoditev, ter o tihem notranjem prostoru, kjer se odloča, ali se boš uklonil ali ostal priseben.

Iz knjige

Prvi uradni dan v vojski. Vstajanje ob 5:30.

Ne z nežno budilko, ne s ptički ali nežnim maminim glasom. Ampak s krikom. Tuljenje. Vklop vseh luči hkrati. Kot bi alarm sprožil pokvarjeni robot iz vzhodnega bloka. Če se nisi zbudil, si bil mrtev ali gluh – in oboje je bilo razlog za dodatno preverjanje.

Kot ovce so nas gole do pasu nagnali na dvorišče. To ni bila posledica sadističnega poveljnika, ampak uradna regulativa, ki je velevala, da mora biti jutranja gimnastika izvedena brez majice, če je temperatura višja od 11 stopinj Celzija.

Tako smo se spet znašli pri številki »jedanaest«. Tisti, ki ni razumel šepeta pri pregledu sluha, je zdaj razumel pomen – to je bila meja med udobjem in pljučnico.

O avtorju

BORUT HAFNER je po izobrazbi arhitekt, kot pisatelj pa piše z izrazitim občutkom za absurd vsakdana, tiho ironijo in človeško ranljivost. Iz osebnih izkušenj oblikuje pripovedi o krhkosti vsakdanjega življenja ter pronicljivo razmišlja o mestu posameznika v družbi.

Dolga leta je prostore načrtoval iz betona in opeke, sisteme in ljudi pa opazoval z antropološko in sociološko radovednostjo. Prav v teh anomalijah je našel svoj literarni prostor. Njegovo pisanje zaznamujeta zadržan humor in zrela distanca, ki omogočata smeh, tudi na lastni račun.

Pretežno se posveča pisanju kratkih zgodb, v katerih raziskuje odnos med človekom, tehnologijo in sistemom ter meje med realnim in izmišljenim. Posebej ga privlači znanstvena fantastika, kjer vidi prostor za združevanje humorja, filozofske refleksije in družbene kritike. Njegova ambicija je napisati izviren znanstvenofantastični roman.

Med njegove literarne vzornike sodijo Douglas Adams, Stanisław Lem in Curzio Malaparte – avtorji, ki so vsak na svoj način skozi humor, ironijo ali neizprosno opazovanje razkrivali resnice o človeku, sistemih in civilizaciji.

Za svoje kratke zgodbe je prejel več priznanj: 1. mesto na literarnem natečaju MKL »Literarna pojedina« (2025), nagrado na natečaju Zgodba Nedeljskega (2025) ter nagrado portala VentilatorBesed za zgodbo na temo »Dotik«. Njegovo delo je bilo uvrščeno tudi med objavljena dela natečaja Mladika 2025.

Roman Nula-nula-nula je njegov literarni prvenec. Nastal je na podlagi enoletnega služenja vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi in z odmikom časa razkriva mehaniko sistema, ki ga je kot mlad vojak opazoval od znotraj.