Plutonij

Plutonij – kako se je sanjsko jedrsko gorivo spremenilo v nočno moro je knjiga mednarodno priznanih jedrskih strokovnjakov Franka von Hippla, Masafumija Takuba in Jungmina Kanga. Prinaša zgodovinski kontekst in celovit pregled razvoja tako imenovane plutonijeve dobe.

Avtorji na jasen in strnjen način predstavijo svoj pogled na nevarnosti plutonijevega gospodarstva. Kritično obravnavajo ločevanje plutonija za uporabo v civilnih jedrskih gorivnih ciklih ter opozarjajo na tveganja za jedrsko varnost, možnosti širjenja jedrskega orožja in vprašljivo ekonomsko upravičenost takšnih programov.

Izgubljeni čas, denar in varnost

Knjiga opisuje razvoj reaktorjev za predelavo in razmnoževanje plutonija, za katerega je bilo po navedbah v posredovanem besedilu porabljenih približno 200 milijard dolarjev. Avtorji analizirajo, zakaj so bila prizadevanja za komercialno uvedbo teh sistemov v številnih državah v zadnjih šestih desetletjih gospodarsko in tehnično neuspešna.

Obravnavani so tudi primeri, v katerih so bili programi predelave jedrskega goriva povezani s prikrivanjem razvoja jedrskega orožja.

Kaj knjiga obravnava

• zgodovino in znanstveno ozadje ponovne obdelave jedrskega goriva,
• reaktorje na hitre nevtrone in razmnoževanje plutonija,
• ekonomiko plutonijevih jedrskih programov,
• radiološka in varnostna tveganja,
• odpornost jedrskih sistemov proti širjenju jedrskega orožja,
• stanje programov ponovne obdelave po svetu,
• ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom,
• trajnostno odlaganje visokoradioaktivnih odpadkov.

Alternativa recikliranju plutonija

Avtorji zagovarjajo prekinitev ločevanja plutonija za uporabo v civilnih gorivnih ciklih. Kot alternativo predstavljajo odprti jedrski gorivni krog, pri katerem se jedrsko gorivo uporabi enkrat, nato pa se izrabljeno gorivo po hlajenju varno skladišči in pozneje neposredno odloži v globoko geološko odlagališče.

Tak pristop vključuje začetno hlajenje izrabljenega goriva v bazenih, nadaljnje suho skladiščenje in končno trajno odlaganje, ko so ustrezna globinska odlagališča na voljo.

Jedrska energija in radioaktivni odpadki

Knjiga se vključuje v širšo razpravo o vlogi jedrske energije pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida. Ob tem postavlja vprašanje, ali domnevne prednosti recikliranja plutonija upravičujejo tehnične, gospodarske, varnostne in okoljske posledice.

Zagovorniki hitrih reaktorjev poudarjajo učinkovitejšo izrabo urana in možnost zmanjševanja dolgoročne toksičnosti radioaktivnih odpadkov. Avtorji pa na podlagi zgodovinskih izkušenj ugotavljajo, da ti sistemi doslej niso izpolnili pričakovanj glede komercialne, tehnične in varnostne uspešnosti.

Pomen knjige za slovensko razpravo

Slovenski prevod odpira vprašanja načrtovanja trajnega odlaganja izrabljenega jedrskega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov. Posredovano besedilo posebej izpostavlja potrebo, da se ob obratovanju sedanjih in načrtovanju novih jedrskih objektov hkrati zagotovi tudi dolgoročna rešitev za radioaktivne odpadke.

V Sloveniji je za izvajanje dejavnosti na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki odgovorna Agencija za radioaktivne odpadke. Besedilo razlikuje med odlagališčem nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ter prihodnjo rešitvijo za izrabljeno jedrsko gorivo in druge visokoradioaktivne odpadke.

Plutonij – kako se je sanjsko jedrsko gorivo spremenilo v nočno moro je namenjen strokovni in splošni javnosti, ki želi bolje razumeti zgodovino plutonija, jedrske gorivne cikle, tveganja ponovne obdelave ter vprašanje trajnega odlaganja radioaktivnih odpadkov.