Popolni ribič

Zaradi svojega silnega navdušenja za ribolov je Walton razvil nadvse ostro oko naravoslovca, še posebej bogato pa je bilo njegovo poznavanje sladkovodnih rib. V knjigi je predstavil dolgo vrsto izsledkov lastnega opazovanja narave, predvsem življenjskega okolja, parjenja, razmnoževanja ter lovljenja rib. Lastna opažanja pa je primerjal še s preverjenimi podatki poznanih avtorjev in naravoslovcev.

Kot strasten bralec in ljubitelj ter odličen poznavalec literature je Walton v svojem delu dosegel prefinjeno ravnovesje med naravoslovjem in praktičnim, preprostim in vsakdanjim poučevanjem, zaradi uspešnega zlitja religioznih, moralnih in filozofskih razmišljanj pa je Popolni ribič priljubljen pri izredno širokih množicah bralcev iz vseh družbenih slojev. Napotke za ribolov je prepletel s pesmimi, ilustracijami, recepti, anekdotami in zgodbami, ki jih je povzemal iz del sodobnih angleških in antičnih grških in rimskih piscev in sodobnih ter antičnih naravoslovcev, iz svojih pogovorov s prijatelji in znanci.

K edinstvenosti knjige Popolni ribič prispeva več vidikov: razmerje med ribičem in njegovim varovancem in razmerje med ribiči na splošno in naravo, idealistična podoba podeželja in temeljito poznavanje narave rek in ribjega življa v njih. Ena od pomembnih komponent Waltonovega videnja okolja je pastoralni način.

Že vse od antike dalje so pesniki in pisatelji za idealiziranje in čaščenje kmečkega življenja uporabljali opise življenja pastirjev. Pastirji tipično živijo preprosto, mirno, skromno življenje na podeželju, ki izpolnjuje vse njihove življenjske potrebe, psihične in materialne, predvsem pa živijo v miru s samimi seboj in s svetom.

Toda tej idealizirani podobi podeželja nasproti stoji Waltonovo temeljito poznavanje ekosistemov, ki jih uspešni ribič mora poznati in razumeti, t.j. katere vrste rib živijo v določenem vodnem okolju in kako in s čim se prehranjujejo, čas njihovega parjenja ter drstenja, pri vsem tem pa mora upoštevati še vse vsakodnevne spreminjajoče se razmere, kot so topografija okolja in reke, dnevni čas, vreme, letni čas, veter, toplota itd. V nasprotju z idiličnim pastirjem, ki živi v nespremenljivem, vedno lepem naravnem svetu, pa se ribič sooča z raznovrstnostjo okolja, ki se nenehno spreminja.

Tako se v svoji knjigi Walton pogosto oddalji od idiličnih opisov podob narave in namesto njih predstavi podrobne opise videza, vedenja in življenja neštetih drobnih
bitij, ki obkrožajo ribji habitat, t.j. reke in potoke. Najpomembneje pa je, da je delo polno nadrobnih podatkov o ribah, natančnih nasvetov za lovljenje glede na značaj posameznih rib, napotkov za izdelavo vab in ne nazadnje – receptov in namigov za pripravo odličnih ribjih jedi. Walton s tem izkazuje svoje izjemno poznavanje tega, čemur bi danes rekli ekologija, t.j. odnosa med živimi bitji in njihovim okoljem.

Tako je to, kar povzdiguje Popolnega ribiča visoko nad priročnik za ribolov ali opis prijetnih izletov v naravo, je Waltonovo globoko razumevanje narave in še posebej ekosistemov, ki so bistvenega pomena za ribolov. V svoji osveščenosti okolja je bil stoletja pred svojim časom.

Izaak Walton je bil rojen v Angliji, v mestu Stafford, leta 1594. Oče je bil gostilničar, vendar je umrl, ko je bilo Izaaku komaj tri leta. O njegovi mladosti ni veliko znanega, dokler se ni preselil k sestri v London. Tam je opravljal vajeniško dobo in leta 1618 postal trgovec z železnino.

Kot uspešen trgovec se je poročil dvakrat, obe ženi sta izvirali iz dobro situiranih anglikanskih družin, zato si je Walton s porokama lahko izboljšal svoj družbeni položaj in literarne zveze. Zadnjih štirideset let svojega življenja je preživel v pogostem obiskovanju pomembnih klerikov in drugih ljudi, ki so se ukvarjali in predvsem uživali v ribolovu, ter zbiral podatke za biografije rojakov, ki so mu bili pri srcu, in za knjigo Popolni ribič. Pogosto je obiskoval tudi svojega najboljšega prijatelja in ribiškega kompanjona, Charlesa Cottona, in preživljal prijetne dneve v njegovi ribiški hišici na reki Dove. Izaak Walton je umrl 1683 na domu svoje hčerke v Winchestru in je pokopan v winchesterski katedrali.

V letih, ko je knjiga nastajala, t.j. od 1640 do 1651, je Anglija preživljala eno najstrašnejših obdobij v svoji zgodovini, državljansko vojno, v kateri so si stali nasproti podporniki monarhije na eni strani, med katere je spadal tudi Izaak Walton, ter Oliverja Cromwella na drugi in med podporniki anglikanske in na drugi strani katoliške cerkve. Hkrati s političnimi in religioznimi nemiri pa se je v tem času Walton soočal še z dolgotrajnimi obdobji žalovanja v zasebnem življenju.

Leta 1640 mu je umrla prva žena, Rachel Floud, nekaj tednov po rojstvu njunega sedmega otroka. Vseh šest predhodno rojenih otrok, tudi prvorojenec, imenovan Izaak, je umrlo pred njo, prav tako pa tudi sedmi otrok, deklica Anne, še pred svojim drugim rojstnim dnevom. Kmalu zatem se je poročil z Anno Ken in imel z njo tri otroke; prvi in tretji sta preživela, drugi, imenovan Izaak, pa je umrl star komaj štiri mesece.

Tako je leta 1653, ko je zagledala luč sveta prva izdaja, njegovo življenje kot moža, očeta, rojalista in anglikanca doživelo že nekaj hudih eksistencialnih udarcev. Zato Waltonova zgodba o ribiču na počitnicah predstavlja tudi njegov umetniški odgovor na osebno travmo, iskanje smisla in upanja po strahovitem vsesplošnem razdejanju in razkolu. Knjiga, nastala v času velike tragedije angleškega naroda in osebnega žalovanja, je Waltonov odziv na večno vprašanje: kako naj bi živeli? Walton se je pri iskanju odgovora obrnil k naravi in pri tem ustvaril enega najpomembnejših in naj bolj poglobljenih besedil o naravnem okolju v angleškem jeziku in v svetovni literaturi.